Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v prvem odzivu na smrt obsojenega vojnega zločinca Ratka Mladića danes izjavil, da je haaško sodišče želelo, da bi Mladić umrl za zapahi, ne pa v Srbiji, kot je želel, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Ob tem je mednarodna sodišča za zločine na območju nekdanje Jugoslavije obtožil dvojnih meril.
VUČIĆ UDARIL PO HAAGU: "Želeli so, da Mladić umre za zapahi"
Kronika

Vučić je to, da haaško sodišče ni dopustilo, da bi Mladić umrl v Srbiji, označil za necivilizirano ravnanje brez primere. Kot je dejal, ni znano, kdaj in kje bo Mladićev pogreb niti kdaj bo mogoče prevzeti njegovo truplo. Dodal je, da se omenja možnost, da bi Mladića pokopali v Beogradu ob njegovi hčerki, vendar ne ve, ali se bo to zgodilo. Pri tem je povedal, da bo Srbija, če bo Mladićeva družina želela, da ga pokopljejo v Srbiji, pomagala, da bo pogreb potekal dostojanstveno.
Vučić je po poročanju Tanjuga danes še izjavil, da je v teh dneh priča najhujšim možnim pritiskom z različnih strani, tako iz regije kot iz Srbije in sveta, glede tega, kdo bo ostreje zmerjal generala Mladića, ter poudaril, da pri tem ne namerava sodelovati.
Celotno dogajanje okoli mednarodnih sodišč za zločine na območju nekdanje Jugoslavije bo medtem po njegovem prepričanju na koncu imelo en sam cilj.
"Pokazati želijo, da so iskali pravico, da so jo dosegli in da je ta pravica pokazala (...), da Hrvati in Bošnjaki v bistvu niso zagrešili zločinov nad Srbi, da Albanci v bistvu niso zagrešili zločinov nad Srbi in da so tisti, ki so krivi, trajno krivi, Srbi. To je sodba, to je pečat, ki nam ga prinaša Zahod," je dejal.
Mladić je umrl v četrtek v zaporu v Haagu, kjer je prestajal dosmrtno zaporno kazen zaradi vojnih zločinov in genocida med vojno v Bosni in Hercegovini med letoma 1992 in 1995. Njegovo smrt je med drugim potrdil Mehanizem za mednarodna kazenska sodišča v Haagu, ki je tudi odredil preiskavo okoliščin smrti.
Pod poveljstvom Mladića je vojska Republike Srbske zagrešila številne vojne zločine. Mladić je bil med drugim obsojen zaradi obleganja Sarajeva, v katerem je umrlo več kot 12.000 civilistov, ter genocida v Srebrenici, kjer so sile bosanskih Srbov julija 1995 ubile več kot 8000 Bošnjakov.
