Po predlogu novele zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19 bi vsi s stalnim prebivališčem v Sloveniji na dan 13. marec 2020, ko je bila v naši državi razglašena epidemija, prejeli med letošnjim oktobrom in decembrom po 100 evrov mesečno. Ta denar bi bilo mogoče porabiti za nakupe blaga in storitev le v Sloveniji in v določenem obdobju, je v imenu predlagateljev povedal Igor Peček (LMŠ).

S tem bi povečali kupno moč prebivalcev, kar bi vodilo v povečanje domače porabe, prek nje pa v rast prilivov v državni proračun in upočasnitev upada bruto domačega proizvoda ter ohranjanje obstoječih delovnih mest in ustvarjanje novih. Predvsem pa bi ukrep okrepil občutek varnosti, so prepričani v LMŠ. Peček je ocenil, da bi z začasnim univerzalnim dohodkom spodbudili dodatno potrošnjo za vsaj 30 odstotkov.

"Z uvedbo univerzalnega začasnega mesečnega dohodka v višini 100 EUR na posameznika bo okrevalo gospodarstvo in zmanjšalo negotovost med potrošniki."@IgorPecek podrobneje o treh glavnih točkah UTD. pic.twitter.com/7TywtpPWVv

— Stranka LMŠ (@StrankaLMS) July 14, 2020

A vlada ima drugačne izračune. Vpliv na prihodke državnega proračuna bo za okoli polovico manjši od ocen predlagatelja, zato se vlada s predlogom novele zakona ne strinja, je povedala Mateja Ribič z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Izpostavila je, da je vlada z doslej sprejetimi protikoronskimi zakoni pomagala tistim skupinam prebivalstva, ki zaradi nizkih dohodkov potrebujejo pomoč. "Namen sprejetih ukrepov je bilo izboljšanje socialne varnosti ranljivih skupin, oseb z nizkimi dohodki, s čimer se preprečuje poslabšanje njihovega socialnega položaja," je dejala in dodala, da bo vlada tudi v bodoče sprejemala ukrepe, ki bodo osredotočeni predvsem na ranljive skupine prebivalcev.

V poslanskih skupinah so se s tem večinoma strinjali. "LMŠ bi radodarno delila bonbončke kar vsem, tako revnim kot bogatim," je dejal Dušan Šiško (SNS). "Univerzalni dohodek, ki bi bil namenjen vsem prebivalcem in pri tem ne bi upošteval ekonomskega statusa posameznika, je nič drugega kot nerealno in neodgovorno dejanje," je dejal tudi Jurij Lep (DeSUS).

Primož Siter (Levica) je opozoril, da se bodo v primeru, da bomo vsem podarili enak pavšalni znesek, neenakosti le še poglobile. "Začasni univerzalni mesečni dohodek bi dobili tudi tisti, ki teh 100 evrov ne potrebujejo, ker imajo že zdaj dovolj visoke prihodke," pa je poudarila Meira Hot (SD).

V SD so sicer predlogu novele zakona v prvi obravnavi napovedali podporo, saj po besedah Hotove zasleduje prave cilje, to je dvig domače potrošnje. Primeren za nadaljnjo obravnavo se je poleg poslancem SD in LMŠ zdel še poslancem SAB. Ti po besedah Vojka Starovića vidijo idejo o začasnem univerzalnem mesečnem dohodku kot uporaben pilotni projekt za bodoča razmišljanja o univerzalnem temeljnem dohodku.

Razprave o možni uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka vsake toliko časa najdejo svoje mesto v družbi, se je strinjala Mojca Žnidarič (SMC), vendar je o včeraj obravnavanem predlogu novele zakona dejala, da ni dovolj razdelan, da bi bil lahko deležen njihove podpore.

Marjan Šarec, predsednik stranke LMŠ 

Šiško je dejal, da poslanci SNS predloga LMŠ ne bodo podprli, ker ne želijo, da bi bila država še bolj zadolžena, kot je. Jožef Lenart (SDS), ki je predlog novele zakona sicer ocenil kot dobronameren ukrep, pa je postregel s številkami: en mesec bi državo stal 200 milijonov evrov, skupne finančne posledice za proračun pa bi bile 600 milijonov evrov. "Z dosedanjimi ukrepi je vlada že dosegla učinke, ki jim sledi tudi ta ukrep," je ugotovil.

Podobno je dejal Jožef Horvat (NSi): "Dosedanji vladni ukrepi so bili uspešni in dodatno spodbujanje potrošnje ni potrebno in proračunsko upravičeno." 

Da je predlog novele zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, je menilo 26 navzočih na seji, proti jih je bilo 52.