Kot so danes sporočili na družbenem omrežju Facebook v skupini Vsi smo Ankaran, se bodo zavzeli za odpravo tega dela občinskega prostorskega načrta (OPN) in "zaščito prostora pred neprimerno in prekomerno urbanizacijo". Kot dodajajo, ne nasprotujejo novim gradnjam in priseljevanju v kraj, vendar želijo, "da te potekajo uravnoteženo in ne kalijo kvalitete bivanja naših občanov".

Za gradnjo, kot je predvidena, so prepričani, da predstavlja izredno gosto poselitev, ki ni združljiva z okoljem, identiteto in načelom sonaravnega razvoja. "Strategiji, ki predvideva rast Ankarana na 5000 prebivalcev, nasprotujemo. Takšna številka bi bila pogubna za kvaliteto življenja sedanjih občanov, saj obstoječa infrastruktura, prometnice in javne storitve niso načrtovane za takšno obremenitev. Na območju, ki danes predstavlja dragoceno, zeleno oazo v središču kraja, si lahko predstavljamo le individualno uravnoteženo zazidavo, če sploh," navajajo in dodajajo:

"Gradnja večletnih razsežnosti bo drastično vplivala na mir in življenje lokalnih prebivalcev, dodatne zahteve glede podzemnih garaž pa bodo še dodatno dvignile cene kvadratnega metra. Zaradi tega bodo tu – če sploh – bivali vikendaši in investitorji, ne pa stalni občani. Negativno smo presenečeni nad odmikom skupine Radi imamo Ankaran in župana Gregorja Strmčnika od prvotnih obljub, da bodo varovali naravno in kulturno krajino Ankarana. Sedaj branijo nenaseljena območja daleč od središča, medtem ko si na najbolj izpostavljenem območju želijo izredno zgoščene gradnje, kar je skregano z obljubami, danimi ob ustanovitvi občine. To ni sprejemljivo."

Kot so še napovedali v skupini Vsi smo Ankaran, bodo uporabili "vsa razpoložljiva pravna in politična sredstva, da se ta nepravičen in škodljiv prostorski načrt v tem delu uravnoteži v korist prebivalcev Ankarana".

Ankaranska občinska uprava je že leta 2022 mirila domačine, da Ankaranski hrib ne bo apartmajsko naselje, ampak stanovanjsko, namenjeno stalnemu bivanju. Območje med Srebrničevo ulico in Razgledno potjo je po OPN Občine Ankaran namenjeno stanovanjski gradnji, je pa res, da je bilo to 48.500 kvadratnih metrov veliko zemljišče po starih, koprskih prostorskih načrtih namenjeno gradnji apartmajev. Tem so Ankarančani nasprotovali že pred tremi leti, saj niso bili povsem prepričani, da se jim kaj takega ne bi moglo zgoditi. Terasasto zgrajene vrstne hiše naj bi imele klet, največ prvo nadstropje in podzemno garažo. Višina objektov in podzemna parkirišča sta bila dva od pogojev, ki jih je investitorjem postavila ankaranska občina. Sprejele naj bi 500 stanovalcev.

Slabih pet hektarjev veliko zemljišče ima več lastnikov. 18.250 kvadratnih metrov oz. 38 odstotkov zemljišča je v lasti mariborskega podjetja Primius gradnje. 16.220 kvadratnih metrov je v lasti avstrijske družbe Wohn- und Geschäftspark Laibach GmbH, ki je bila po javno dostopnih podatkih ustanovljena leta 2018 in posluje na območju Ljubljane. Polovica družbe je v lasti RM Immobilieninvest in polovica v lasti SHM Hydro Energie. Direktor družb Wohn- und Geschäftspark Laibach GmbH in RM Immobilieninvest je Jakob Miklau, direktor SHM Hydro Energie pa Alexander Petritz.

6.680 kvadratnih metrov oz. 14 odstotkov zemljišča je v lasti Občine Ankaran, 1300 kvadratnih metrov oz. tri odstotke ima v lasti družba Makro 5 Gradnje, 6030 kvadratnih metrov oz. dvanajst odstotkov zemljišč pa je v zasebni lasti. Kot so nam danes pojasnili na Občini Ankaran, sta zainteresirana investitorja tudi dva zasebna lastnika zemljišč, Dean Prodan in Matjaž Tomšič.

Za podrobnejša pojasnila smo se obrnili na občinskega svetnika iz skupine Vsi smo Ankaran, Aleksandra Pahorja. Kot je povedal, bi občina pred leti lahko uveljavljala predkupno pravico. "Pa so rekli, da občina nima interesa. Prodalo se je po zelo nizki ceni, pod ceno. Občina bi lahko zemljišče kupila, naredila manjše parcele in razprodala na dražbi, da bi kupili ljudje, ki bi res tam živeli. Najprej bomo deset let gradili, potem pa bo domačinu predrago za kupiti. Predvsem pa načrtovana gradnja predvideva pregosto naselitev," zaključuje Pahor.