Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) je v preteklih dneh pojasnila sprejeti vladni odlok o ugotovitvi zaostrenih varnostnih razmer zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zaporih in določitvi začasnih ukrepov. Glede nabora obsojencev, ki jim bo kazen zapora prekinjena, je generalni direktor v nedavni izjavi za javnost pojasnil, da seznama obsojencev ni. "O vsakem primeru prekinitve kazni bo odločeno posamično, na podlagi kriterijev, ki so določeni v zakonu," pojasnjuje URSIKS.

Kot zagotavljajo, se kazen zapora lahko prekine, kadar ne obstajajo varnosti zadržki. Pri presoji slednjih pa se upoštevajo vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na zlorabo prekinitve prestajanja zaporne kazni, kot so osebnost obsojenca, njegova varnostna ocena, nevarnost izmikanja nadaljnjemu prestajanju kazni, delež prestane kazni, vrsta in način storitve kaznivega dejanja, odziv okolja, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, zlasti oškodovancev, način nastopa kazni in mogoči odprti kazenski postopki.

Kot še poudarjajo, je bila možnost prekinitve prestajanja zaporne kazni v zakonodaji predvidena že doslej, na primer zaradi hude bolezni, zaradi nezmožnosti opravljanja osnovnih življenjskih potreb brez tuje pomoči, zaradi varstva in vzgoje otrok v nekaterih nujnih okoliščinah ipd., čas prekinitve pa se obsojencu ne všteje v čas prestajanja kazni. "Z novelo ZIKS-1I se je uveljavil dodaten razlog za prekinitev: ugotovljene zaostrene varnostne razmere zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih, in sicer kot začasen ukrep, ki ga z odlokom določi Vlada Republike Slovenije," pojasnjujejo in pri tem izpostavljajo, da se je prekinitev prestajanja zaporne kazni izkazal kot učinkovit ukrep za zmanjševanje prezasedenosti zaporov že v času epidemije covid-19. "V tem času smo zaradi nevarnosti širjenja okužb kazen prekinili okvirno v 200 primerih, zlorab pa nismo beležili," navajajo.

Zaostrene varnostne razmere se zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zaporih podane, ko delež varovanih oseb na posameznega pravosodnega policista doseže 2,5 varovane osebe ali je zasedenost zaporov presežena za 20 odstotkov nad uradno ugotovljeno zmogljivostjo vseh zavodov skupaj. Trenutno je zasedenost vseh zavodov za prestajanje kazni zapora 139,5 odstotkov, torej več kot 120 odstotkov, kot je v zakonu predvideno za aktivacijo ukrepov. Prav tako je delež varovanih oseb na posameznega pravosodnega policista dosegel 3,5 varovane osebe.

Koliko predčasnih izpustitev bo v koprskem zaporu?

Trenutna zasedenost koprskega zapora je 155 odstotna, torej nad državnim povprečjem, vendar predčasne svobode ne bo videlo prav veliko v Kopru zaprtih, saj med njimi prevladujejo zaporniki, pri katerih prekinitev kazni ni mogoča. "V Zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Koper med zaprtimi osebami prevladujejo priporniki (več kot 80 odstotkov), pri katerih prekinitev kazni zaradi varnostnih zadržkov ni mogoča." 

Glavnina zaprtih oseb v koprskem zaporu je namreč tujcev, ki so v priporu. Pri pripornikih in pri tujcih pa začasna prekinitev zapora ni mogoča zaradi varnostnega razloga. "Začasnega ukrepa prekinitve, ki je predlagan kot ukrep ob ugotovljenih zaostrenih varnostnih razmerah, zaradi varnostnega razloga ni mogoče uporabiti pri pripornikih. Prav tako tudi ne pri tujcih, saj je pri presoji varnostnega zadržka pomembno tudi, ali ima oseba na območju Republike Slovenije prijavljeno bivališče oziroma podatek, kje bo zaprta oseba v času prekinitve prestajanja zaporne kazni bivala. Poleg tega ima večina tujcev ob glavni, zaporni kazni izrečeno tudi stransko kazen izgona tujca iz države," navajajo na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij.