Po mnenju INCRI Iran ne more biti osvobojen s tujim vmešavanjem, temveč le z notranjo voljo naroda, še posebej ob poglabljajočem se razkoraku med režimom in predvsem mlajšo generacijo, ki jo odbija usmerjenost oblasti v ideološki izvoz in stalno konfrontacijo z Zahodom.

NCRI je v zadnjem času pridobil večjo podporo, še posebej po številnih protestih, ki so izbruhnili po spornih parlamentarnih volitvah, na katerih je bila volilna udeležba po podatkih državnih medijev rekordno nizka – zgolj 25 odstotkov. To kaže na razširjeno razočaranje in krepi pozive k množičnemu uporu. A Guardian obenem opozarja, da vodstvo NCRI, ki deluje večinoma v izgnanstvu, pri številnih Irancih vzbuja dvome glede svoje sposobnosti poenotenja razdrobljene opozicije znotraj države.

Iranski režim je medtem zaostril represivne ukrepe – od aretacij več kot 200 aktivistov v Teheranu in drugih mestih do obtožb o povezanosti z NCRI. Režim se ob tem sooča z gospodarskimi pritiski zaradi sankcij in notranjega nezadovoljstva. Al Jazeera navaja neimenovani opozicijski vir, ki trdi, da so množične aretacije usmerjene v zatiranje napovedanih protestov.