Z oktobrom se bo na Obalo ponovno vrnil živahen študentski utrip, saj se tudi letos napoveduje podobno število študentov kot v preteklem letu. Z novim študijskim letom pa se vrača tudi vprašanje, kako omogočiti študentom, ki prihajajo na Obalo študirat, cenovno ugodno nastanitev. V študentskih domovih (ŠD) Univerze na Primorskem (UP) je namreč na voljo zgolj omejeno število postelj, zato si bo veliko študentov moralo poiskati sobo na prostem trgu po astronomskih cenah. Tam pa vlada kaos, saj si vsakdo izmišljuje svojo ceno in tako izkorišča stisko, ki nastaja zaradi pomanjkanja študentskih namestitev na Obali.
ZASEBNI NAJEMODAJALCI ŠTUDENTSKIH SOB NA OBALI SO PONORELI: 300 evrov za posteljo v večposteljni sobi!
Koper
V študentke domove UP sprejeli od 504 prošenj le 114 novincev
Čeprav vpisi na UP še potekajo, pričakujejo na vseh treh stopnjah podobno število študentov kot lani, torej okrog 6.000. V študentskih namestitvenih kapacitetah, ki jih omogoča UP, je skupaj s kapacitetami pri zasebnikih, ki imajo pogodbo za subvencionirano bivanje študentov, v novem študijskem letu na voljo 1.289 ležišč. Za sprejem v študentske in dijaško-študentske domove, ki jih upravlja UP, so letos prejeli 1.143 vlog, in sicer 675 novih in za podaljšanje 468. Za bivanje v ŠD v lasti UP je letos izrazilo željo 504 novicev, sprejeli pa so jih lahko le 114. "Ostalih 390 novincev, ki so izrazili željo za bivanje pri nas, se bo razporedilo v dijaške domove, zasebne študentske domove in k zasebnikom s subvencijo. Brez postelje ne ostane nihče, vendar občutno primanjkuje kapacitet v študentskih domovih v lasti UP," poudarja direktor UP ŠD Viljem Tisnikar.
Cene v bivanja v študentskih domovih povprečno 110 evrov, a napovedan dvig
V študentskih domovih UP subvencionirano bivanje študentov stane povprečno 110 evrov mesečno na študenta. Najcenejše je bivanje v več posteljnih sobah in apartmajih, kjer se začne pri 93,20 evrov, in najdražje v enoposteljnih sobah, kjer znaša 141,65 evrov mesečno. Cena bivanja se ni spremenila že več let, vendar zaradi visokih podražitev energentov v zadnjih mesecih napovedujejo dvig za 6 odstotkov. Drugi študentski domovi po Sloveniji so to že naredili. Tako so Študentski domovi Univerze v Mariboru že aprila povišali ceno bivanja za 11 odstotkov, Študentski dom Ljubljana z junijem za 5,96 odstotkov in nekateri dijaško-študentski domovi v Sloveniji tudi za več kot 12 odstotkov.
Mastni zaslužki zasebnikov na račun študentov
Študenti, ki nimajo pravice do subvencioniranega bivanja, morajo iskati namestitev na nepremičninskem trgu, kjer so tako kapacitete kot višine najemnin velik problem. Cene so se v letošnjem letu ponovno zvišale za vsaj 20 odstotkov. Pogledali smo nekatere ponudbe, ki so naravnost oderuške, vendar država ne naredi ničesar, da bi takšno prakso preprečila ali vsaj omejila. Tako smo zasledili oglas, ki ponuja v Kopru najem postelje v 17 m2 metrov veliki sobi s tremi posteljami za 240 evrov plus stroški, torej približno 300 evrov. Ali pa 11 m2 velika soba v 4-sobnem stanovanju za 440 evrov brez stroškov elektrike. Ali pa ta, ki zahteva za 20 m2 veliko sobo 440 evrov!
Na Obali bi potrebovali vsaj še 1000 dodatnih kapacitet
Kot so nam pojasnili na UP, so glede na realne možnosti in kapacitete na Obali predvideni trije ključni ukrepi, in sicer iskanje možnosti za nakup dodatnih kapacitet za namestitev študentov, najem zunanjih kapacitet za upravljanje s strani UP ŠD za študente na mednarodni izmenjavi in gostujoče predavatelje in raziskovalce ter dialog z vodstvi obalnih občin za vlaganja v dodatne kapacitete. Tako naj bi z nakupom dodatnih kapacitet želeli doseči vsaj 1.000 ležišč oziroma 1.200 z upoštevanjem internacionalizacije univerze.
Novih 82 postelj, ki jih UP ureja v konec lanskega leta kupljeni dodatni stavbi zraven obstoječega študentskega doma v Prisojah v Kopru, za študijsko leto 2022/23 še ne bo, ker je potrebno 50 let staro stavbo prenoviti in opremiti. "Prenova je vezana na pridobitev gradbenega dovoljenja, za katerega je bila vloga vložena pred dobrima dvema mesecema in potem bo potreben še čas za dejansko izvedbo celovite prenove. Prav tako pa delamo tudi na pridobivanju še drugih, nujno potrebnih dodatnih kapacitet," so nam zagotovili na UP.
Komentiraj
Na kratko: vsesplošni slovenski pohlep! Pa tudi te cene tle na obali bolane stari. Tu je član prodal stanovanje od 120kvadratov za 350.000 € v okolici Maribora so je kupil za ta denar 2 bajte od 270 kvadratov s tem da ena ima bazen in jacuzzi! Tu pa samo eni majhno stanovanje v centru Pirana
No ja; Sin je pred dvemi leti iskal nastanitev v LJ in so cene dosegale 400€ za posteljo v dvoposteljni sobi. Zdaj se tudi Primorci počasi prilagajajo Slovenskemu ceniku.
Zakaj so stanovanja prazna? Ljudje se bojijo oddajat študentom, ker se je marsikomu zgodilo, da je spomladi imel stanovanje uničeno in ga je popravilo stalo več kot je dobil čez leto. Študentski domovi v LJ vzamejo samo tiste, ki imajo garanta (starše) s potrdilom o zaposlitvi, da bojo poplačali morebitno škodo.
Če stanovanje oddajaš in je najemnik "socialni problem" ga ne smeš dat na cesto, ko ti ne plačuje najemnine. Poleg tega moraš za njega plačevati še stroške ( elektrika, voda, odvoz smeti . . .). Tudi v takem primeru je bolje, če je stanovanje prazno pa če samo enkrat na leto gostiš prijatelje ali sorodnike, ko pridejo na morje. Je pač nek kapital, ki ne izgublja na vrednosti.
Verjamem, da je ogromno študentov ali družin, ki ne spadajo v opisano shemo a razumem tudi tiste, ki ne želijo preverjati sreče s podnajemniki.
Zakaj so stanovanja prazna? Ljudje se bojijo oddajat študentom, ker se je marsikomu zgodilo, da je spomladi imel stanovanje uničeno in ga je popravilo stalo več kot je dobil čez leto. Študentski domovi v LJ vzamejo samo tiste, ki imajo garanta (starše) s potrdilom o zaposlitvi, da bojo poplačali morebitno škodo.
Če stanovanje oddajaš in je najemnik "socialni problem" ga ne smeš dat na cesto, ko ti ne plačuje najemnine. Poleg tega moraš za njega plačevati še stroške ( elektrika, voda, odvoz smeti . . .). Tudi v takem primeru je bolje, če je stanovanje prazno pa če samo enkrat na leto gostiš prijatelje ali sorodnike, ko pridejo na morje. Je pač nek kapital, ki ne izgublja na vrednosti.
Verjamem, da je ogromno študentov ali družin, ki ne spadajo v opisano shemo a razumem tudi tiste, ki ne želijo preverjati sreče s podnajemniki.
Sej so obdavčene, približno eno četrtino gre državi ... višanje davkov ne bi rešilo nobenega problema.
Pa skozi pravim da je take rabote treba obdavčit. Take cene so rop.
Jaz vidim ta problem, kot tudi problem dostopnosti stanovanj, skozi spodnje tri točke:
- en problem je apartmajski turizem, ki se lahko izvaja praktično brez efektivnih omejitev (nadzora ni nikrakšnega nad ti. sobodajalstvom); vsaka nepremičnina je potencialna turistična nastanitev in tako tudi cenjena upošteva se še inflacija
- drugi problem je, da se ljudem preveč splača imeti prazne, nenaseljene nepremičnine (oz. četudi bi bila pravila drugačna, je nadzora premalo); treba je stremeti h maksimalni aktivaciji kapitala ... marsikdo ima rajši prazno nepremičnino (parkiran denar), kot pa da bi jo oddajal (to zahteva logistiko, dodatne stroške, ipd.) -- oz. jo drži večino leta prazno in jo poleti oddaja (pomožnosti na črno) turistom ... lastniki bi morali biti motivirani, da z nepremičninami rešujejo stanovanjski problem,
- tretji problem je pa preprosto razmerje med ponudbo in povpraševanjem; ne moremo reševati problem na področju povpraševanja (omejevanje cen), če to ne povečamo količine nastanitev na trgu (več sob/stanovanj) --- kar je povezano z zgoraj prvo in drugo točko (dodatna gradnja mogoče sploh ni potrebna - ampak tega v resnici ne vemo, saj imamo zelo nekakovostne statistične podatke na področju oddajanja oz. nepremičnin).
Prvo točko lahko rešimo lokalno, po občinah oz. regionalno.
Druga točka je sigurno stvar države (sicer v sodelovanju z lokalno skupnostjo).
Tretja točka pa kombinacija obojih, torej občin in države.
Problem pri nas je, da nimamo neke prave vizije razvoja prostora, ki v kombinaciji z odsotno stanovanjsko politiko in praktično neobstoječim nadzorom, ustvari situacijo kot jo imamo. Ta članek zgoraj je pa zgolj simptomatika omenjenega.
Me zanima, če bo kdo od prihodnjih županov znal zagrist v katerega od teh problemov (Koper že nekaj miga v tej smeri, z omejevanjem na področju ti. kletnih apartmajev, vendar ne vem koliko je pri tem učinkovit).
- en problem je apartmajski turizem, ki se lahko izvaja praktično brez efektivnih omejitev (nadzora ni nikrakšnega nad ti. sobodajalstvom); vsaka nepremičnina je potencialna turistična nastanitev in tako tudi cenjena upošteva se še inflacija
- drugi problem je, da se ljudem preveč splača imeti prazne, nenaseljene nepremičnine (oz. četudi bi bila pravila drugačna, je nadzora premalo); treba je stremeti h maksimalni aktivaciji kapitala ... marsikdo ima rajši prazno nepremičnino (parkiran denar), kot pa da bi jo oddajal (to zahteva logistiko, dodatne stroške, ipd.) -- oz. jo drži večino leta prazno in jo poleti oddaja (pomožnosti na črno) turistom ... lastniki bi morali biti motivirani, da z nepremičninami rešujejo stanovanjski problem,
- tretji problem je pa preprosto razmerje med ponudbo in povpraševanjem; ne moremo reševati problem na področju povpraševanja (omejevanje cen), če to ne povečamo količine nastanitev na trgu (več sob/stanovanj) --- kar je povezano z zgoraj prvo in drugo točko (dodatna gradnja mogoče sploh ni potrebna - ampak tega v resnici ne vemo, saj imamo zelo nekakovostne statistične podatke na področju oddajanja oz. nepremičnin).
Prvo točko lahko rešimo lokalno, po občinah oz. regionalno.
Druga točka je sigurno stvar države (sicer v sodelovanju z lokalno skupnostjo).
Tretja točka pa kombinacija obojih, torej občin in države.
Problem pri nas je, da nimamo neke prave vizije razvoja prostora, ki v kombinaciji z odsotno stanovanjsko politiko in praktično neobstoječim nadzorom, ustvari situacijo kot jo imamo. Ta članek zgoraj je pa zgolj simptomatika omenjenega.
Me zanima, če bo kdo od prihodnjih županov znal zagrist v katerega od teh problemov (Koper že nekaj miga v tej smeri, z omejevanjem na področju ti. kletnih apartmajev, vendar ne vem koliko je pri tem učinkovit).
Regional priporoča
Zadnje z obale
Več kronike
DVE POGREŠANI OSEBI: V Izoli iskali 94-letnico, na območju Pivke po dveh dneh našli domačina
A.S.
-
včeraj ob 12:56
Novo iz Slovenije
SDS ZA RAZREŠITEV FINANČNEGA MINISTRA: Vložili že osmo interpelacijo v Golobovem mandatu
N.J.
-
danes ob 12:45
Prejšnja vlada je namreč povečala odstotek normiranih stroškov in znižala stopnji davka.