Predlog zakona predvideva, da bodo lahko trgovci o izbiri delovnih nedelj odločali sami, in sicer glede na njihove potrebe, sezonske vplive, lokacijo in druge dejavnike.

Najvišji dovoljen obseg delovnega časa ne bi smel presegati 90 ur na teden, pri čemer bi se moral razporediti od ponedeljka do sobote, saj bi bile ob nedeljah in praznikih trgovine pretežno zaprte. V tednu, v katerem bi trgovec določil delovno nedeljo, pa bi se tej omejitvi lahko dodalo še 15 ur, kar bi skupaj naneslo največ 105 ur ur delovnega časa na teden.

Predvidene spremembe pa ne bi veljale za trgovine, ki se nahajajo znotraj ali so sestavni del železniških in avtobusnih postaj, letališč, trajektnih pristanišč, pristanišč za ladijske, letalske in trajektne plovbe po celinskih vodah za prevoz oseb in vozil. Delo bo brez omejitev še naprej omogočeno tudi bencinskim servisom, trgovinam v bolnišnicah, hotelih, na območij kulturnih in verskih ustanov ter drugih kulturnih subjektov, muzejih, marinah, kampih, družinskih kmetijah in zavarovanih območjih narave v skladu s posebnimi predpisi.

Prav tako omejitev dela ob nedeljah in praznikih ne bi veljala za odkup in prodajo kmetijskih pridelkov na stojnicah in tržnicah, prodajo na sejmih in javnih prireditvah, avtomatih ter prodajo na daljavo.

V skladu s predlogom zakona bodo specializirane prodajalne za prodajo kruha in pekovskih izdelkov ob nedeljah in praznikih lahko odprte od 7. do 13. ure.

Premier Andrej Plenković je ob predstavitvi vladnih predlogov poudaril, da bi z njimi predvsem delavcem v trgovinski dejavnosti omogočili, da nedelje preživijo s svojimi najdražjimi ali družino. Predlagani model temelji na podobnih modelih, ki so jih sprejeli v nekaterih drugih državah, a je primeren tudi za Hrvaško, je ocenil premier.

"S tovrstno ureditvijo naredimo nedeljo dan za družino, krepimo jedro hrvaške družbe, hkrati pa imajo trgovine s 16 delovnimi nedeljami v sezoni in v velikih mestih možnost razporeditve delovnega časa," je še dejal.

Tiste, ki bodo delali ob nedeljah, pa bo moral delodajalec tudi primerno nagraditi. V skladu s tem so predvidene tudi spremembe zakona o delovnih razmerjih, ki zvišujejo plačilo za nedeljsko delo za 50 odstotkov v primerjavi z drugimi delovnimi dnevi.

Hrvaški mediji sicer napovedujejo, da bi sabor tokratni predlog zakona o trgovini lahko sprejel, saj nedeljskega dela ne prepoveduje, ampak ga zgolj omejuje.

Vsi poskusi regulacije nedeljskega dela na Hrvaškem so bili doslej neuspešni. Delo ob nedeljah je že leta 2003 prepovedala vlada Ivice Račana, a je ustavno sodišče prepoved razveljavilo. Podobno se je zgodilo pet let pozneje, ko je nedeljsko delo hotela omejiti vlada Iva Sanaderja. Plenkovićeva vlada je delo ob nedeljah hotela omejiti lani, a spremembe zakona o trgovini niso bile sprejete.