Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je pripravila najnovejši gospodarski pregled za Slovenijo. Gre za dveletni dokument analize trenutnih gospodarskih razmer, ki vsebuje tudi priporočila državi. Negotovost je velika, a naj bi se gospodarska rast postopoma krepila. Med drugim v OECD menijo, da razlogi za državno lastništvo Luke Koper niso jasni in da državna lastnina veže javna sredstva, ki bi jih bilo mogoče bolj učinkovito porabiti na drugih področjih. Na kratko, koprsko pristanišče bi lahko privatizirali in tako sprostili javna sredstva.
ŽELIJO PRODATI LUKO KOPER? OECD Sloveniji 'priporoča' privatizacijo?!
Koper
Za železniške povezave koprskega pristanišča je bilo od leta 2015 porabljeno okoli tri odstotke BDP, kar pa ni privedlo do večjega tržnega deleža, obseg tovora v pristanišču je ostal nizek, ugotavlja OECD.
Negotovost glede gopodarske rasti v Sloveniji je velika. Ključno tveganje naj bi predstavljale motnje na energetskih trgih in padec globalne aktivnosti zaradi podaljšanja vojne v Ukrajini ali eskalacije konflikta v Izraelu. Rast plač in višje cene energije pa bi lahko ponovno vzbudile domače inflacijske pritiske.
Visoki stroški servisiranja dolga in nevarnost padca cen stanovanj bi lahko pritisnili na potrošnjo in investicije v stanovanjsko gradnjo. Nedavni ukrepi za olajšanje zaposlovanja tujih delavcev pa bi lahko pomagali omiliti pomanjkanje delovne sile in pritiske na plače.
Okrevanje po pandemiji se je upočasnilo, inflacija se je znižala, a ostaja visoka. Ključni izziv je izboljšanje fiskalne trajnosti v času obnove po lanskoletnih poplavah, navaja OECD.
Potrebna je fiskalna konsolidacija. Stroški, povezani s staranjem, predvsem pokojnine, se bodo močno povečali. Visoke davčne obremenitve dela za nizko plačane delavce bi lahko zmanjšali z razširitvijo osnove za davke na potrošnjo in povečanjem davkov na nepremičnine. Zvišati se morata najniža upokojitvena starost in minimalna doba vplačil za polno pokojnino.
Črtati bi morali ugodnosti za starše, ki lahko zaradi varstva in nege otrok zdaj upokojijo štiri oziroma dve leti pod zakonsko določeno upokojitveno starostjo.
Menijo, da je od pokojninske reforme odvisna dolgoročna stabilnost slovenskih javnih financ.
Glavna sporočila analize so še, da mora fiskalna politika zategniti pas, da bi pomagala obvladati inflacijske pritiske in obnoviti fiskalni prostor, ki je na voljo za kritje nepričakovanih povečanj odhodkov ali primanjkljajev prihodkov, ki nastanejo z varčevanjem proračunskih sredstev in nasloviti dolgoročne pritiske na javne finance. Po potrebi bi bilo treba uvesti dodatne makroprudencialne ukrepe.
Potrebna je reforma davčnega in socialnega sistema, da bi dodatno zmanjšali razlike med spoloma pri plačah in prihrankih za pokojnino.
Zelena preobrazba zahteva dodatne ukrepe za zmanjšanje emisij, vključno z višjimi cenami ogljika in regulativnimi ukrepi. Nizka obdavčitev goriv za transport in velike olajšave za prevoz na delo spodbujajo cestni potniški promet. Premalo polnilnih postaj pa upočasnjuje širjenje električnih avtomobilov, je le nekaj od ugotovitev in priporočil, ki jih je OECD danes posredoval Sloveniji.
Slovenija se je na žalost osamosvojila zato, da so si izbranci nakradli premoženje, nas pa vlečejo za jajca že 30 let.