Letos posebej izpostavljajo zavržke hrane kot izrazito nepotreben vir odpadkov. Njihove posledice segajo daleč preko polnih košev, saj z odpadno hrano zavržemo tudi energijo, vodo, čas in finančna sredstva, ki so bila vložena v njeno pridelavo in pripravo. Ob boljšem načrtovanju obrokov, preglednejšem in racionalnejšem nakupovanju, pravilnem shranjevanju ter ustvarjalni uporabi ostankov živil v nove jedi, lahko količino zavržene hrane močno zmanjšamo — pogosto celo popolnoma odpravimo.

Plastična in druga embalaža pa ostajata eden najzahtevnejših okoljskih izzivov. Pretirana uporaba, nizka stopnja recikliranja ter materiali, ki za ponovno predelavo niso primerni, povzročajo hitro rast količine odpadkov. K zmanjševanju lahko prispevamo vsak dan z izbiro izdelkov z manj embalaže, s prinašanjem lastnih vrečk in posod, ter z večkratno uporabo papirja, vrečk in drugih materialov.

Cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov poudarjajo pomen odgovorne potrošnje, ki se popolnoma ujema s filozofijo Zero Waste. Ta nas spodbuja k manj impulzivnemu in bolj premišljenemu nakupovanju, izbiri kakovostnejših izdelkov ter popravilom pokvarjenih predmetov, ki jih lahko predamo v ponovno uporabo drugim. V Marjetici Koper poudarjajo, da trajnostne odločitve, ki sledijo konceptu zero waste, predstavljajo korak k bolj odgovornemu življenjskemu slogu in hkrati priložnost, da so naši vsakodnevni trenutki prijaznejši do okolja.