V zgodbi Iva Zormana o stricu Jerneju in petošolki Alenki, avtor piše o spolnem nadlegovanju. Jernej v resnici ni Alenkin stric, ampak prijatelj njene mame, ki ji nosi darila. Nekega dne je posebno darilo prinesel tudi Alenki - kratko čipkasto srajčko. Med tem, ko jo je na njegovo prigovarjanje oblekla, se je v kopalnico prikradel stric Jernej in jo potegnil v svoj objem, zaradi česar je bilo deklici izredno neprijetno. Uspela se mu je izmuzniti in pobegniti, kar je "strica" zelo razjezilo.

Kar najbolj bega, pa je zaključek zgodbe, ki naj bi bila namenjena otrokom: "So stvari, ki jih ni mogoče zaupati ne mami ne prijateljem." Je sporočilo zgodbe, da zlorabe ne moreš zaupati nikomur?

Zgodba, predvsem pa njen konec, je razdvojila starše. Na eni strani so tisti, ki so naravnost zgroženi, da slovenska otroška literatura uči takšne stvari, da je zgodba neprimerna za otroke in da je nauk popolnoma zgrešen.

Na drugi strani pa so tisti, ki v njej vidijo priložnost za iskren pogovor s svojimi otroki o težki tematiki spolnih zlorab. "Knjiga je vseeno poučna. Tisti, ki smo v osnovni in srednji šoli dosti brali (pod dosti seveda mislim knjigo ali več na dan), smo naleteli na podobne tematike. Nismo travmatizirani, kvečjemu osveščeni," je zapisala ena od komentatork. Kaj pa menite vi?