Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedala pravosodna ministrica Katičeva, predlagane spremembe po eni strani sledijo potrebam poslovnega prometa, po drugi strani pa bodo predlagane dopolnitve etažne lastnine in nova ureditev povezanih nepremičnin omogočile ureditev razmerij, ki se v poslovni in življenjski praksi že oblikujejo, vendar s pomočjo drugih, za to manj primernih institutov stvarnega prava. S predlogom se odpravljajo tudi nekatere nedoslednosti in pomanjkljivosti veljavne ureditve.

Med poglavitnimi rešitvami je navedla prenovo oziroma dograditev etažne lastnine in etažni lastnini podobnih položajev ter prenovo registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin. Ta bo po njenih besedah sledila novim sodobnejšim tehničnim rešitvam v smeri za uporabnike bolj prijazne spletne aplikacije. Predlog prinaša tudi pravno podlago za vzpostavitev neposredne povezave med registrom neposestnih zastavnih pravic in drugimi registri.

Andreja Katič

Prav tako se s predlagano ureditvijo v primeru izvrševanja služnosti v javno korist odpravlja časovna omejitev, ki velja za neprave stvarne služnosti. Takšna služnost se tako lahko ustanovi tudi za nedoločen čas. Pri stavbni pravici pa se odpravlja kogentna določba glede njenega trajanja (sedaj 99 let). Obe spremembi sledita tudi priporočilom računskega sodišča, je še dodala ministrica.

Nova opredelitev živali 

Kot pomembno novost pa je ministrica izpostavila opredelitev živali kot živih bitij, in ne več kot stvari. Katičeva je sicer v zakon želela zapisati dikcijo, da so živali "čuteča živa bitja", to določilo so namreč oblikovali v sodelovanju s pravno stroko in predstavniki nevladnih organizacij. A ministrici, kot je dejala, žal te določbe v medresorskem usklajevanju ni uspelo uskladiti, novela pa je kar štiri tedne čakala na uvrstitev na sejo vlade. Tudi danes je poskušala prepričati nekatere kolege ministre, a ji ni uspelo in tako v predlogu ostaja dikcija, da so živali "živa bitja".

Katičeva to kljub vsemu ocenjuje kot določen napredek, pri čemer pa še vedno upa, da bo predlog spremenjen med obravnavo v DZ. Kot je dejala, se o tem že pogovarja s poslanci, meni pa tudi, da bodo tudi nevladne organizacije "vršile dovolj velik pritisk, da Slovenija na tem področju stopi med bolj napredne države".

Danes so se oglasili tudi v Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice. "Kdorkoli ima doma žival, lahko potrdi, da je čuteče bitje, in kdor je pravnik, lahko vladi pojasni, da zavrača nekaj, kar je Slovenija s podpisom lizbonske pogodbe že sprejela," so zapisali. Po njihovem mnenju člen sicer nima neposrednega vpliva, vendar pa gre za pomembno simbolno gesto.

Spomnimo, da je poslanka in predsednica piranske stranke SD Meira Hot že junija na pristojni ministrstvi naslovila poslansko pobudo za spremembo pravne definicije živali, ki bi živali tretirala kot čuteča bitja in ne kot stvari.