Precej krajša bi bila pot iz gora do morja. Nenazadnje se z vrha Triglava na jasen dan vidi Jadransko morje. Tako bi po podatkih spletnega portala Viamichelin za pot od Jesenic, ki so izhodišče za marsikateri vršac tako v Karavankah kot v Julijcih, do Kopra za 163 kilometrov po cesti potrebovali malo manj kot uro in 40 minut.

Če ste bolj trajnostno naravnani in bi želeli za to pot uporabiti izključno javna prevozna sredstva, bi potrebovali nekoliko več časa, a bi do plaže še vedno prišli dovolj zgodaj za pozen zajtrk. Med tednom bi vlak z Jesenic krenil nekaj minut po 4. uri, po prestopanju v Ljubljani pa bi v Koper prispeli okoli pol devetih, kaže iskanje na portalu Slovenskih železnic.

Sicer pa imamo v Sloveniji po podatkih ministrstva za infrastrukturo okoli 39.000 kilometrov javnega cestnega omrežja. Od tega za 547 kilometrov avtocest in 69 kilometrov hitrih cest (brez priključkov) skrbi Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars).

Prav razvoj avtocestnega omrežja je v zadnjih 30 letih močno zbližal razdalje med kraji in naredil Slovenijo še manjšo. Na leta 2005 dokončanem odseku avtoceste od Maribora do Kopra na 230,7 kilometra avtoceste naletimo na 50 priključkov oz. izvozov ter 28 počivališč, na 19 med njimi so tudi bencinski servisi.

Med skupno 485 premostitvenimi objekti na avtocesti od Šentilja do Kopra je med drugim 98 viaduktov in 107 mostov ter 11 dvocevnih predorov in tri galerije. Skupna dolžina vseh objektov na trasi znaša več kot 76 kilometrov. Najdaljši slovenski dvocevni predor Trojane je iz ljubljanske smeri dolg 2931 metrov in 2841 metrov iz nasprotne smeri, največji in najdaljši viadukt na avtocesti A1 je Črni Kal s 1065 metri dolžine, najdaljši pobočni pa Ločica, piše na spletni strani Darsa.

Slovenija sicer ne slovi po ravnih cestah, vendar se tudi tu najdejo izjeme. Po navedbah portala Avtomanija.com je najdaljša cestna ravnina Ižanska cesta na Ljubljanskem barju. Ta od prehoda čez južno ljubljansko obvoznico do kratkega zavoja tik pred Igom meri 5,6 kilometra.