V raziskavi so po besedah Urške Rozman z omenjene fakultete popisali 188 ustanov v vseh statističnih regijah v Sloveniji in preučili skupno 5625 različnih izdelkov, ki so jih ponujali tamkajšnji prodajni avtomati. V več kot treh četrtinah so bili avtomati napolnjeni s pijačami s sladkorjem in sladkimi prigrizki, le slab odstotek ponudbe je predstavljala bolj zdrava izbira, kot so voda, sveže sadje in oreščki.

"Sladke pijače so ponujene v zelo velikih količinah, to je v pollitrskih plastenkah, kar predstavlja zelo velik vnos sladkorja z enim takšnim nakupom. Tudi jogurti so večinoma sadni, s preveč sladkorja, sendviči pa večinoma polnjeni s salamami ali ocvrtimi izdelki," je pojasnila na današnji predstavitvi rezultatov raziskave pred začetkom strokovne konference Za boljše izbire v prodajnih avtomatih.

Raziskava je bila izvedena v okviru izvajanja nacionalnega programa na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje 2015 - 2025 in jo je naročilo ministrstvo za zdravje. Podobno raziskavo je opravila Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) na prodajnih avtomatih po slovenskih fakultetah, ki je prav tako pokazala zaskrbljujoče rezultate.

Namen teh raziskav je po besedah Katje Povhe Jemec z ministrstva za zdravje spodbuditi kupce k izbiri bolj zdrave hrane, ponudnike pa k bolj zdravi ponudbi. Obenem bi radi k temu pritegnili tudi odločevalce v javnih zavodih. "Želimo jih spodbuditi k razmisleku o sporočilu, ki ga prenašajo ljudem skozi ponudbo, ki je na voljo v njihovem zavodu," je dejala.

"Na žalost smo še vedno v okolju, kjer komercializacija prevladuje nad javnim interesom. Mislim pa, da je prišel čas, da poskušamo dodatno vplivati," je dodala predsednica ZPS Breda Kutin. "Ne moremo pričakovati, da bo prehranske vzorce reševal ponudnik. Urejati jih mora tisti, ki jim dovoli vstop v inštitucije," je dejala.

Urška Erklavec iz Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija je pojasnila, da so avtomati odličen primer tega, kako trgovci preko oblikovanja okolja, kjer človek preživi veliko časa, narekujejo prehranjevalne navade ljudi. "Izkoristijo dejstvo, da pogosto nimamo časa ali priložnosti za drugačen obrok. Zato je izredno pomembno, da je ponudba v teh okoljih zdrava in da ne dopustimo, da so fakultete in zdravstveni domovi prostor za dodatno promocijo nezdravih ultra-procesiranih živil," je dejala.

Po besedah Anje Bolha iz ZPS je treba delati na ozaveščanju tako potrošnikov kot ponudnikov. Z raziskovalci fakultete za zdravstvene vede so izdelali priporočila za zagotavljanje bolj zdrave ponudbe v prodajnih avtomatih. Med drugim svetujejo, da naj prevladujejo voda, nesladkan čaj in sveže sadje, med drugimi pijačami pa brezalkoholni napitki z nizko energijsko vrednostjo in v manjši embalaži. Tudi prigrizki naj ne bodo v več kot 50-gramskih porcijah, sendviči pa mesni z vidno strukturo mesa ali pa ribji, sirni in vegetarijanski z manj soli in veliko vlakninami. Predlagajo, da se to vpiše med razpisne pogoje pri izbiri ponudnikov.

Našli so tudi nekaj primerov dobrih praks, in sicer avtomate z zdravo ponudbo na ljubljanskih biotehniški, medicinski, zdravstveni in pravni fakulteti, med dobavitelji so izpostavili podjetje AS. Na fakulteti za zdravstvene vede pa so v tem študijskem letu začeli izvajati nov študijski program preventivne in klinične prehrane.