Staranje ne poteka počasi in vztrajno, ampak se proces sreča z dvema ključnima mejnikoma: prvim okoli 44. leta starosti, drugim okoli 60. leta starosti. To je odkrila študija Medicinske fakultete ameriške univerze Stanford, objavljena v reviji Nature Aging. Avtorji študije so pregledali podatke, ki jih je posredovalo 108 prostovoljcev, starih od 25 do 75 let, ki so jih spremljali več let, da bi bolje razumeli biologijo staranja.

To je omogočilo spremljanje starostnih sprememb v več kot 135.000 molekulah in mikroorganizmih: na tisoče teh je skozi življenje podvrženih opaznim spremembam, koncentriranim predvsem v določenih trenutkih. Okoli 44. leta so najbolj vpletene molekule, ki so povezane s presnovo alkohola, kofeina in maščob ter tiste, ki so povezane s srčno-žilnimi motnjami. Približno 15 let kasneje pa se pozornost preusmeri na molekule, povezane s presnovo ogljikovih hidratov in kofeina, imunsko regulacijo, delovanjem ledvic in še vedno tudi srčno-žilnimi boleznimi.

Raziskovalci niso bili preveč presenečeni nad starostjo 60 let, saj je znano, da se tveganje za številne bolezni, povezane s staranjem, povečajo ravno v tem obdobju, bolj nepričakovana pa je bila prisotnost mejnika pri 44 letih, ki enako prizadene moške in ženske. Po mnenju avtorjev je možno, da so nekatere od teh sprememb povezane z življenjskim slogom, značilnim za te starostne skupine, ne pa z biološkimi dejavniki.