V dopisu Golobu Bobnarjeva med drugim omenja, da je Golobova odločitev, da ne bo sledil njenemu predlogu za imenovanje Boštjana Lindava za polni mandat na mesto generalnega direktorja policije, brez primere v zgodovini policije. Po mnenju Bobnarjeve to predstavlja oviro za učinkovit razvoj sistema. Enako velja za imenovanje Slavka Koroša na mesto direktorja Direktorata za policije in druge varnostne naloge.

Ministrica je v poročilu oz. izjavi najprej na kratko povzela delo ministrstva in med drugim navedla, da so si ob nastopu funkcije z ekipo zastavili cilj ponovne vzpostavitve strokovnosti in neodvisnosti ter zaupanja v policijo. "V veliki meri nam je to tudi uspelo," je navedla. Med drugim je naštela, da so izvedli tudi nadzore nad delom policije v času protestov prejšnje vlade, "v skladu z zakonodajo izpeljali upravičene kadrovske menjave v policiji in MNZ, izvedli več revizij spornih projektov".

"Naše premise so bile demokratizacija policije, dosledno spoštovanje človekovih pravic in njena usmerjenost v lokalno skupnost, k ljudem, katerim služi," je navedla in dodala: "Izpolnili smo torej vse, kar smo obljubili javnosti in smo lahko sami storili na ministrstvu."

Za uspešno nadaljevanje dela pa je nujno zagotoviti kontinuirano, strokovno in visoko profesionalno vodstvo policije, je dodala. Ocenjuje namreč, da je odločitev, da policija daljši čas nima stabilnega vodstva, pravzaprav poskus njene destabilizacije.

Zapisala je, da kot ministrica želi delovati z ekipo, ki jo izbere sama, odrekanje te možnosti pa ocenjuje za obliko političnega pritiska. Med konkretnimi primeri, ki jih razume kot politični pritisk, je navedla še stališče Goloba, da je do neimenovanja Lindava prišlo, ker z Bobnarjevo nista uresničila pričakovanj o čiščenju policije. Omenila je še izjave v medijih iz vrst Gibanja Svoboda, ter sms, ki ga je prejela od njene predstavnice za odnose z javnostmi Vesne Vuković, v katerem je ta izrazila dvom o tem, ali bo preiskava strganih plakatov stranke v Novi Gorici izvedena korektno, saj da "se ve, kdo vodi policijsko upravo Nova Gorica".

Bobnarjeva v dopisu Golobu navaja še, da je demokratična policija, ki deluje zgolj na podlagi prava in stroke, predpogoj svobode ljudi. "Prejšnja vlada je policiji naredila veliko škode (...) ugled policije je posledično drastično padel, ogrožena je bila svoboda ljudi, čemur so se ljudje uprli, nenazadnje tako, da so izvolili oblast, ki jim je obljubila svobodo," je navedla.

A nova vlada se mora po njenih besedah zavedati, da "depolitizacije policije ne bo mogoče vzpostaviti zgolj z rušenjem tega, kar je policija postala pod prejšnjo vlado", je opozorila. "Gre za postopen, počasen, zlasti pa strokoven proces, ki ga mora izpeljati policija sama. Depolitizacije policije se ni mogoče lotiti s pristopi, ki so sprva pripeljali do politizacije," meni Bobnarjeva, sicer tudi nekdanja generalna direktorica policije in dodaja, da je to srž nesoglasja med njo in Golobom: "Drži, da se precej razhajava v pogledih na politične pritiske kot tudi na postopek depolitizacije policije."

Ocenjuje, da ji je bila odvzeta možnost, da bi s svojimi dejanji lahko utrjevala ugled pravne države. In tudi zato se je odločila, da odstopi. Odstopno izjavo bo pisno podala po vrnitvi z zasedanja notranjih ministrov v Bruslju.

Tukaj je dopis Bobnarjeve v celoti:

                                                                           Foto: posnetek zaslona Delo

Potem, ko je Golob pozval policijo, naj poročilo postane javnosti dostopno, naj bi policija preučila tudi možnosti, da se javnost seznani z vsebino poročila Lindava, ki naj bi – kot smo danes že poročali – bilo označeno s stopnjo tajnosti in naj bi vsebovalo konkretna imena, kdo je v času mandata sedanje vlade izvajal pritiske na delo policije.