Tatjana Rojc s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem

Po napovedih iz urada se bo ob predstavnikih obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji - Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) in Sveta slovenskih organizacij (SSO) - ter drugih gostih, pogovora udeležila tudi italijanska senatorka, tržaška Slovenka Tatjana Rojc, v imenu urada pa državna sekretarka Vesna Humar.

Nevarnost, da bi slovenska manjšina lahko ostala brez svojega predstavnika v italijanskem parlamentu, izvira iz dejstva, da bodo predčasne parlamentarne volitve, ki so jih zaradi politične krize po odstopu premierja Maria Draghija razpisali za 25. september, potekale po novi volilni zakonodaji. Z njo so zmanjšali število parlamentarcev, posledično tudi iz Furlanije-Julijske krajine (FJK), kjer živi večina Slovencev.

Po novi zakonodaji bo v novi sestavi spodnjega in zgornjega doma parlamenta - poslanski zbornici in senatu - tretjina parlamentarcev manj. Iz FJK jih bo 40 odstotkov manj. V poslansko zbornico bodo iz FJK izvolili le osem in ne več 13 poslancev, v senatu pa bodo le štirje namesto dosedanjih sedmih predstavnikov iz FJK, so pojasnili v uradu.

Izguba slovenskega predstavnika grozi tudi, ker se po anketah zmaga obeta skrajni desnici. Slovensko zastopstvo so namreč doslej omogočale levosredinske in leve stranke, točneje levosredinska Demokratska stranka in njene predhodnice s slovenskimi kandidati. Zaščitni zakon, ki je osnova za določanje pravic slovenske manjšine v Italiji, pa ne predvideva zagotovljenega mesta za predstavnika slovenske narodne skupnosti v Rimu, tega ne določa niti ustava ali kak drug zakon.

Trenutno edina italijanska parlamentarka slovenskega rodu, senatorka Tatjana Rojc, ki je bila izvoljena na listi Demokratske stranke, kot tudi predsednika krovnih organizacij - Ksenija Dobrila iz SKGZ in Walter Bandelj iz SSO - so v pisnem odgovoru izpostavili ključen pomen Demokratske stranke.

Zasluga za to, da ima slovenska manjšina predstavnika v parlamentu v Rimu nepretrgoma že 60 let navkljub dejstvu, da te prisotnosti ne jamči ne ustava in niti noben italijanski zakon, je "izključno na pozornosti in prizadevnosti danes levosredinske Demokratske stranke, v preteklih desetletjih pa njenih predhodnic," je poudarila Dobrila.

Vsi so bili enotni tudi o pomenu tega, da stranka na volitvah znova kandidira. "V tem trenutku je nadvse pomembno, da Demokratska stranka, ki nam je s svojimi predhodnicami doslej zagotovila mesto, in to vse od leta 1963, sliši apel tako slovenske narodne skupnosti v Italiji kakor tudi Republike Slovenije, ki od vedno trdno stoji za našimi potrebami," je dejala Rojčeva.

Dobrila je izpostavila, da bo tudi na tokratnih volitvah "vse odvisno od izbire Demokratske stranke, ki je še danes edina, na katero lahko računa slovenska manjšina".

Bandelj je pri tem izpostavil pomen tega, da bo stranka tako kot v zadnjih letih slovenskega kandidata kandidirala na vidnem mestu. Če tega ne bo storila, bo to pokazatelj, da tudi ona "nima posluha do slovenskega kandidata".

V primeru neizvolitve slovenskega kandidata pa se sprašuje, kako bo italijanska država ravnala na podlagi 26. člena zaščitnega zakona, ki jo zavezuje, da poskrbi za olajšano zastopstvo slovenske manjšine v obeh domovih parlamenta. Opozarja, da bi v tem primeru kršila pravice manjšine oziroma državni zakon ter da je s tem treba seznaniti Svet Evrope.

Sprememba italijanske ustave, ki bi zagotovila izvolitev slovenskega predstavnika, ki jo je septembra lani predlagala senatorka Tatjana Rojc, "je bila in bo povsem neuresničena oziroma nedosegljiva," je še dejal, čeprav meni, da je to prava smer. Zavzema se za pozitivno recipročnost z italijansko narodno skupnostjo v Sloveniji. "Če je poslanec italijanske manjšine v slovenskem državnem zboru, je pravilno, da imamo v Italiji enega slovenskega predstavnika," je še dejal.

Državna sekretarka na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je poudarila, da je to italijansko notranjepolitično vprašanje, da pa je vitalnega pomena za slovensko narodno skupnost v Italiji in da so se zato odločili organizirati omenjeno srečanje v Ljubljani tudi v želji, da bi dvignili občutljivost za to vprašanje.

Vsi predstavniki slovenske manjšine so izpostavili ključen pomen slovenskega predstavnika v Rimu. Senatorka Rojc je dejala, da predstavlja "povezovalni člen slovenske narodne manjšine z najvišjimi institucionalnimi organi" Italije pri uveljavljanju njenih pravic.

Dobrila je izpostavila njegovo skrb "za udejanjanje zaščitnega zakona in sprotno reševanje številnih problemov, ki se tičejo tako rednega financiranja organizacij slovenske manjšine, pa vse do spoštovanja slovenskega jezika kot tudi problemov, ki se tičejo manjšinskih medijev in še posebno slovenskih šol v Italiji".