Kot je v sredo pojasnil Marko Zidanšek, prvopodpisani državni svetnik v skupini, ki je vložila predlog veta, novela "ne predvidi nobenih rešitev za težave, ki jih bodo povzročili sprejeti ukrepi, med drugim zmanjšanje števila obravnav pri koncesionarjih ali v čistem zasebnem delu".

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel medtem poudarja, da sprejeti zakon pomembno izboljšuje delovanje izvajalcev zdravstvene dejavnosti in s tem ključno prispeva k zagotavljanju večje dostopnosti, kakovosti, varnosti in učinkovitosti zdravstvenih storitev. Uvaja tudi boljšo regulacijo, ki bo prispevala k večji transparentnosti in učinkovitosti delovanja zdravstvene dejavnosti ter omogočila ustreznejše varstvo pravic pacientov.

Ponekod so se čakalne dobra skrajšale, drugod podaljšale

Na seji zavoda decembra lani se je vodstvo Splošne bolnišnice (SB) Izola seznanilo tudi s čakalnimi dobami. Te so se pri nekaterih storitvah skrajšale, drugod pa podaljšale. V lanskem letu so sicer ustvarili presežek prihodkov nad odhodki v višini dobrih 360 tisoč evrov. Čakalne dobe so se zmanjšale pri vseh treh stopnjah nujnosti za preglede ORL, kolonoskopijo, gastroskopijo in magnetno resonanco glave, hkrati pa so se podaljšale pri prvem urološkem, nevrološkem in kardiološkem pregledu ter pri žilno-kirurškem pregledu za vene.

Poglejmo, kaj kažejo čakalne dobe za letošnji april. Iz dokumenta, ki je javno dostopen na spletni strani bolnišnice, in ki je bil objavljen 1. aprila letos, izhaja, da na področju okulistike pod stopnjo nujnosti 'redno' pacienti najdlje čakajo na prvi okulistični pregled zaradi očal ter za ta isti pregled za otroke, in sicer kar 300 dni. Pod stopnjo 'zelo nujno' se za vse preglede čaka 68 dni, razen za prvi okulistični pregled pri boleznih mrežnice in angiografije 30 dni.

Specialistični pregledi in diagnostične preiskave na področju kirurgije imajo pod napotnico 'zelo hitro' čakalne dobe od 16 pa vse do 365 dni – toliko znaša čakalna doba za akupunkturo. Na akupunkturo se čaka najdlje tudi pod 'redno' napotnico, in sicer kar 1460 dni. Najkrajša 'redna' čakalna doba znaša 44 dni za prvi abdominalni kirurški pregled in abdominalni kirurški pregled otroka.

Na področju otorinolaringologije se čaka 142 dni pod napotnico 'zelo hitro' in 818 dni pod napotnico 'redno'.

Nekoliko krajše so čakalne dobe za prvi pregled ob neplodnosti in za UZ preiskavo notranjih genitalij – pod napotnico 'zelo hitro' in 'redno' čakalna doba znaša sedem dni. Se pa tudi 1173 dni pod 'redno' čaka na storitev Pregled dojk in nadaljnja obravnava - prvi. Najdlje pod napotnico 'zelo hitro' pacientke čakajo na elektrostimulacijo mišic medeničnega dna, in sicer 164 dni.

Na področju interne medicine se pod napotnico 'redno' najdlje čaka na prvi revmatološki pregled – kar 838 dni, pod napotnico 'zelo hitro' pa na prvi nevrološki pregled. Nanj pacientke in pacienti čakajo 233 dni.

Na pediatriji je najdaljša 'redna' čakalna doba 798 dni za prvi alergološki pregled otroka, pod 'zelo hitro' pa 221 dni za prvi nevrološki pregled otroka.

Čakalne dobe za CT glave so od 50 dni pod 'zelo hitro' do 90 dni pod 'redno', za CT skeleta od 60 dni pod 'zelo hitro' in 100 dni pod 'redno', za CT abdomen toraks pa od 50 dni pod 'zelo hitro' do 90 dni pod 'redno'. Najkrajše so čakalne dobe za CT kolonografijo, pod 'zelo hitro' 30 dni, 'redno' pa se čaka 60 dni. Podobne so tudi številke za MR preglede – za glavo od 50 dni pod 'zelo hitro' do 100 dni po napotnici 'redno'. Najkrajše so čakalne dobe za TRG diagnostiko – 15 dni pod napotnico 'zelo hitro' in 30 dni pod napotnico 'redno'.

Na prvi pregled ščitnice – ki vključuje ultrazvok in ob indikaciji biopsijo – se pod napotnico 'zelo hitro' čaka več kot eno leto, natanko 385 dni. Pod napotnico 'redno' pa kar 1030 dni.

Čakalne dobe za posege in operacije

V izolski bolnišnici se na področju žilne kirurgije najdlje čaka na operacijo krčnih žil, pod 'zelo hitro' 30 dni, pod redno napotnico pa kar 420 dni. Za primerjavo – na ostale posege se pod 'redno' čaka od 60 do 75 dni.

Pacienti na kardiologiji čakajo pod 'zelo hitro' 90 dni na katetrsko ablacijo aritmij, pod 'redno' pa 270 dni; na dermatovenerologiji pa od 25 do 51 dni pod 'zelo hitro' in pod 'redno' od 37 dni za sklerozacijo krčnih žil do 12 dni za ostale posege.

Nekoliko hitreje se stvari premikajo na abdominalni kirurgiji, kjer za večino posegov pod 'zelo hitro' čakajo po 7 ali 14 dni, na operacije na ščitnici in obščitnici pa 65 dni. Za posege pod napotnico 'redno' pa od najmanj 21 dni do 330 dni – toliko namreč znaša čakalna doba za operacijo kile in posege, ki spadajo pod 'druge abdominalne operacije'.

Kar 240 dni se pod 'zelo hitro' čaka na urologiji za operacijo hidrokele/spermatokele/varikokele, za storitev prostat – transuretralna resekcija in za 'druge operacije na penisu'. Pod 'redno' pa kar 720 dni.

Na travmatologiji se pod 'zelo hitro' čaka od 14 do 35 dni, pod redno pa od 41 do 102 dni. Čakalne dobe za ginekološke posege so od 10 do 24 dni pod 'zelo hitro', pod 'redno' pa od 10 (za zdravljenje rakavih sprememb na materničnem vratu) do 70 dni (za ambulantno histeroskopijo).

Dolge čakalne dobe so na otorinolaringologiji. Najkrajša čakalna doba pod 'zelo hitro' znaša 32 dni, za večino posegov in operacij pa se čaka tudi 240 dni. Pod 'redno' je najkrajša čakalna doba 57 dni, najdaljša pa kar 1470 dni.