Volivke in volivci so na nedeljskem zakonodajnem referendumu odločali o usodi zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki bi polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, dal pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi.

Proti uveljavitvi zakona je glasovalo 369.089 volivcev oziroma 53,43 odstotka, za njegovo uveljavitev pa se jih je izreklo 321.729 oziroma 46,57 odstotka tistih, ki so glasovali. Hkrati so nasprotniki zakona dosegli tudi zavrnitveni kvorum. Zakon je namreč na referendumu zavrnjen, če sta izpolnjena dva pogoja - če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, in če obenem proti glasuje najmanj petina vseh volivcev. Volilna udeležba je bila skoraj 41-odstotna.

Po zavrnitvi zakona na referendumu so nasprotniki zakona poudarjali, da je zmagalo življenje in da bo treba čim prej urediti celovito in dostopno paliativno oskrbo. Njegovi podporniki pa so vidno razočarani napovedali, da bodo nadaljevali prizadevanja za zakonsko ureditev pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Zlasti opozicijske stranke so izpostavljale tudi, da je referendumski rezultat poraz vladne koalicije, medtem ko so v koaliciji poudarili, da referendum ni bil izrekanje o koaliciji, ampak izključno o osebnem vprašanju. Premier Robert Golob pa je zagotovil, da vladne koalicije referendumski rezultat ne bo ustavil. Odzive na referendumsko zavrnitev zakona je pričakovati tudi danes.