To se odpira tudi v primeru, o katerem smo že poročali in ki ga obravnava Okrožno sodišče v Kopru. Mati zatrjuje, da se je redno udeleževala terminov za stike pod nadzorom Centra za socialno delo, vendar otrok na dogovorjene termine ni bilo. Sodišče odgovarja, da postopki potekajo kontinuirano, razlogi za neizvajanje stikov pa iz javno dostopne dokumentacije niso razvidni.

Primer ni osamljen. Na družbenih omrežjih in spletnih straneh pobud, ki združujejo starše v družinskih sporih, se pojavljajo številne osebne izpovedi ljudi, ki opisujejo podobne občutke nemoči.

Med njimi je tudi iniciativa Očetje brez glasu, ki na svoji spletni strani objavlja zapise očetov in opozarja na sistemske težave, ki jih po njihovem mnenju doživljajo v družinskih postopkih.

Po prijavi nasilja otroci hitro izgubijo možnost stikov

V njihovih objavah se ponavlja podobna izkušnja: po prijavi nasilja ali uvedbi postopkov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini naj bi nekateri očetje zelo hitro izgubili možnost rednih stikov z otroki, nato pa mesece ali celo leta čakali na zaključek postopkov in presojo sodišč. Pobuda opozarja, da lahko dolgotrajni postopki povzročijo postopno odtujitev otrok od enega od staršev, tudi če očitki pozneje niso potrjeni. Ob tem izpostavljajo tudi finančno in psihično izčrpavanje staršev zaradi dolgotrajnih sodnih postopkov.

Na spletni strani navajajo, da se po njihovih izkušnjah očetje pogosto znajdejo v položaju, ko morajo najprej dokazovati, da niso nevarni za svoje otroke, medtem ko postopki trajajo več mesecev ali let. Opozarjajo tudi na pomen razlikovanja med prijavami, ki so utemeljene in morebitnimi zlorabami postopkov, saj lahko napačne odločitve po njihovem mnenju dolgoročno vplivajo na odnos med otrokom in staršem.

Pri tem pa je treba poudariti, da gre za stališča iniciative in osebne izkušnje posameznikov. Iz njih ni mogoče sklepati, da so vsi primeri enaki ali da so vse prijave nasilja neutemeljene. Vsak družinski postopek temelji na svojih dejstvih, dokazih in presoji pristojnih organov.

Povzročeno škodo je težko popraviti

Prav zato strokovnjaki poudarjajo, da morajo institucije v takšnih primerih hkrati zagotavljati dve pomembni nalogi. Na eni strani morajo hitro zaščititi otroke in žrtve, kadar obstaja resnična nevarnost nasilja, na drugi strani pa skrbno preverjati dejstva, saj lahko dolgotrajna prekinitev stikov sama po sebi pomembno vpliva na otrokove odnose z enim od staršev.

Tudi v koprskem primeru ostaja odprto vprašanje, zakaj sodno določeni stiki pod nadzorom po navedbah matere več mesecev niso bili izvedeni. Iz dokumentacije ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je bil razlog v zavračanju otrok, ravnanju drugega starša, strokovni oceni centra za socialno delo ali drugih okoliščinah. Sodišče poudarja, da postopki potekajo, Varuh človekovih pravic pa je zaradi pobude matere od CSD zahteval dodatna pojasnila.

Takšni primeri kažejo, da čas v družinskih sporih ni zgolj procesna okoliščina. Za otroka lahko več mesecev brez stikov pomeni izgubo pomembnega odnosa, ki ga je pozneje težko obnoviti. Zato ostaja eno ključnih vprašanj, kako zagotoviti, da bodo postopki dovolj hitri, strokovni in uravnoteženi ter da bodo v ospredju resnično koristi otrok, ne glede na spor med odraslima.