Višino prispevka, ki bi ga plačevali lastniki psov, bi določil minister, pristojen za veterinarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, najpozneje do 1. februarja tekočega leta, in sicer glede na ocenjene stroške organizacije regionalnega sistema nujne veterinarske pomoči za hišne živali v posameznem koledarskem letu. Prispevek ne bi smel znašati več kot 20 evrov.

Prispevek bi bil namenjen financiranju organizacije nujne veterinarske pomoči za hišne živali, zlasti pa financiranju stalne pripravljenosti. Amandma, ki predvideva možnost uvajanja prispevka, je odgovor na pripombo zakonodajnopravne službe državnega zbora, ki je opozorila, da v predlogu novele ni jasno določeno, na kak način bi se financirala neprekinjena veterinarska pomoč, poroča žurnal24.si.

Po novi ureditvi bi bile zasebne veterinarske ambulante dolžne zagotavljati dežurstva le v primeru, da bi jih financirala država. To pomeni, da bi se stroški stalne pripravljenosti krili iz državnega proračuna, sicer pa bi nujne primere obravnavale zgolj v okviru svojega rednega delovnega časa.

Resnica s prvopodpisano Katjo Kokot je novelo zakona o veterini vložila v začetku junija  v imenu skupine veterinarjev, "ki ne zmorejo več delovati v obstoječem sistemu prisilnega javno-zasebnega partnerstva".