Raziskavo je opravil Jason Bruck z inštituta za biologijo univerze v Chicagu. Vanjo je vključil 43 delfinov iz šestih živalskih vrtov in akvarijev v ZDA in na Bermudih.

Raziskava je temeljila na ugotovitvah prejšnjih raziskav, da imajo delfini posebne žvižge, ki so lastni le njim in s katerimi se predstavijo. Te žvižge uporabljajo tako, kot ljudje druge prepoznavamo po obrazih.

Bruck je izbranim živalim pod vodo predvajal posnetke značilnih žvižgov živali, s katerimi so si nekdaj delili bazene, pa tudi žvižge popolnih "neznancev".

"Delfini so se kmalu naveličali poslušanja značilnih žvižgov delfinov, ki jih ne poznajo," je ugotovil znanstvenik. Na drugi strani pa so znani žvižgi pogosto naleteli na takojšen odziv. "Ko slišijo delfina, ki ga poznajo, se pogosto hitro približajo zvočniku, ki oddaja glas," je pojasnil Bruck. "Včasih bodo plavali okoli njega in žvižgali vanj."

Delfini klic jasno prepoznajo

V enem primeru je Bruck predvajal žvižg samice Allie, ki živi v živalskem vrtu Brookfield, samici Bailey, ki se sedaj nahaja na Bermudih. Par je bil nazadnje skupaj pred nekaj več kot 20 leti, ko je bila Allie stara dve, Bailey pa štiri leta - a je Bailey klic jasno prepoznala.

Na reakcijo niso imele vpliva okoliščine, kot so dolžina skupnega življenja ali spol, ugotavlja biolog. Dolžina trajanja spomina pa je tisti vidik, ki ga je najbolj presenetil. "Pričakoval sem pet, morda deset let. Spomin, ki presega 20 let, pri živalih še ni bil sistematično dokazan, zato sem bil osupel nad odkritjem," je pojasnil.

Živalski spomin traja dlje kot človeški?

Po mnenju Brucka študija kaže na družbeni spomin, ki je zelo podoben človeškemu. Morda bi lahko živalski spomin trajal še celo dlje kot človeški, saj slednji temelji na prepoznavi obrazov, ki se spreminjajo. Delfini pa svoj značilni žvižg ohranijo vse življenje.

Dolgoročni družbeni spomin bi lahko živalim pomagal pri ocenjevanju groženj in priložnosti za sklepanje lovskih zavezništev. Poskrbel bi lahko tudi za preprečitve parjenja med živalskimi sorodniki.