V času predvolilne kampanje je bil trenutni izolski župan Milan Bogatič glasen nasprotnik razprodaje nepremičnin, to je tudi pogosto očital svojemu predhodniku Danilu Markočiču. Tudi v svojem programu je zapisal, da se bo usmeril v reševanje stanovanjske problematike. "S podporo vlade in nove stanovanjske politike bom rešil stanovanjski problem Izolanov," je trdil.

In poudarjal: "Občinske nepremičnine niso namenjene razprodaji, ampak domačinom." Kljub vsemu pa se je v času njegovega vodenja občine zvrstilo kar nekaj javnih dražb. Na ta način so v letu 2022 prodali za skupaj 5,74 milijona evrov nepremičnin, v letu 2023 za 1,08 milijona evrov. Lani so samo z naslova prodaje stanovanjskih objektov prejeli 616.954 evrov, letos pa od prodaje nepremičnin pričakujejo za 2,1 milijona evrov prihodkov.

Na naše vprašanje, kako se je župan lotil reševanja stanovanjske problematike, kateri projekti so trenutno aktivni in kaj konkretno predvidevajo, so nam v kabinetu župana odgovorili, da je reševanje stanovanjske problematike "še vedno ena od prioritet". V načrtu je izgradnja stolpiča v vzhodnih Livadah, za katerega bodo v kratkem pridobili gradbeno dovoljenje. Predvidevajo tudi obnove stanovanj v starem mestnem jedru – "tistih, ki jih je glede na stanje smotrno obnoviti. Seveda je treba zagotavljati tudi finančna sredstva za stroške vzdrževanja obstoječih stanovanj".

Za reševanje te problematike so namenili 589.824 evrov, v letošnjem proračunu pa je predvidenih 836.723 evrov.

S čim se občina lahko pohvali? 

S čim se torej občina pod vodstvom Bogatiča do sedaj lahko pohvali? Kot pravijo, so v tem mandatu izpeljali prenos upravljanja s stanovanjskim fondom v lasti Občine Izola s Komunale Izola na občino, kar bo po njihovih besedah zmanjšalo stroške upravljanja. S tem prenosom so v letošnjem letu občini prihranili okrog 160.000 evrov.

Upravljanje s stanovanji v občinski lasti je bilo na Komunalo Izola preneseno leta 2017, kar pomeni, da so se vsi postopki vodili v Sektorju za upravljanje z nepremičninami na komunalnem podjetju. "Občinski svet je novembra 2024 sprejel sklep o razveljavitvi tega prenosa, s čimer je upravljanje z dotičnimi nepremičninami ponovno prevzela občinska uprava. Sprememba je začela veljati 1. marca letos. To je tudi osnova za nov pristop, obravnavanje in reševanje stanovanjske problematike občanov," so nam odgovorili.

O konkretnih rešitvah še malo znanega

Zanimalo nas je tudi, kdaj lahko Izolanke in Izolani pričakujejo konkretne rešitve na področju stanovanjske problematike in kakšne bodo te rešitve. Na občini odgovarjajo, da bodo konkretne rešitve "znane po podrobnem pregledu stanja nepremičninskega fonda, kar pomeni, da bomo opravili pregled vseh praznih stanovanj, ocenili potrebna vlaganja v njihovo obnovo in pripravili časovnico postopkov".

Kot pravijo, je v načrtu gradnja stolpiča s 34 stanovanji, obnova praznih stanovanj v stari palači Zanon v Krpanovi ulici, "kjer smo v teh dneh skupaj z etažnimi solastniki zaključili z izdelavo nove fasade in strehe". Še vedno pa ostaja vprašanje odločitve za izvedbo nadomestne gradnje stavbe v Cegnarjevi ulici, za katero že imajo gradbeno dovoljenje, navajajo.

Je Bogatič prelomil predvolilno obljubo?

Glede na to, da se je v tem mandatu zvrstilo kar nekaj javnih dražb občinskih nepremičnin, po tem, ko je Bogatič pred volitvami poudarjal, da "občinske nepremičnine niso namenjene razprodaji, ampak domačinom", smo vprašali, kako torej župan komentira to svojo trditev. V kabinetu odgovarjajo, da se je ta trditev "nanašala na prodajo občinskih stanovanj v starem mestnem jedru in župan je še vedno mnenja, da se ne prodajajo stanovanja, ki jih lahko z obnovo namenimo za oddajo občanom". Ko so za obnovo potrebna previsoka finančna sredstva, pa pravijo, da je treba tehtati, ali je bolje taka stanovanja prodati in izkupiček nameniti za investicijsko vzdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda.

Sredstva, pridobljena s prodajo nepremičnin, so bila v tem mandatu namenjena financiranju novih investicij in vzdrževanju občinskega premoženja, natančneje za streho telovadnice v Livadah, obnovo Podestatove palače v Verdijevi ulici in za investicijsko vlaganje v javnih zavodih. "Je pa zato ostalo toliko več sredstev na računu (2,3 milijona evrov)," so še zapisali na občini.