Potem ko se je vlada odločila za znaten dvig minimalne plače, so iz Petrola sporočili, da se bodo njihovi stroški dela izrazito povečali. Napovedali so celo preučitev možnosti selitve dela strateških razvojnih funkcij na Hrvaško, piše Forbes Slovenija. Mesec je odgovoril z videoposnetkom z ene od Petrolovih črpalk, ki ga je objavil na družbenih omrežjih.

V njem je kritiziral navedbe uprave in opozoril, da je mesečna plača predsednika uprave Saše Bergerja enaka trem letnim minimalnim plačam. Spomnil je tudi, da so si lastniki v zadnjih dveh letih izplačali 170 milijonov evrov dividend.

Video se zaključi pred vhodom v plačljivo stranišče. Minister z evrom v roki pripomni: "Dam en evro za stranišče, upam, da bo tudi uprava Petrola našla denar za minimalno plačo."

Zakaj so stranišča plačljiva?

Na Petrolu so za Forbes Slovenija pojasnili, da je uporaba večine njihovih sanitarij brezplačna, na določenih – predvsem ob avtocestah – pa so uvedli kavcijski sistem. Stranka plača en evro in prejme vavčer, ki ga lahko v 60 dneh unovči za nakup enega izdelka na katerem koli Petrolovem prodajnem mestu ob avtocesti, kjer imajo 38 servisov.

Imetniki Petrolovih kartic in invalidi imajo brezplačen dostop, od letos pa je mogoč tudi vstop prek aplikacije Petrol GO. Kavcijski sistem so uvedli že pred 13 leti, sprva v višini pol evra. Koliko od skupno 317 servisov ima tak sistem in kakšni so prihodki ter stroški, na Petrolu ne razkrivajo, saj gre za poslovno skrivnost.

Podoben model imajo tudi drugi trgovci. Madžarski Mol, ki v Sloveniji posluje tudi pod blagovno znamko Ina, ima 133 servisov, od tega 18 ob avtocestah s plačljivimi sanitarijami. Tudi tam gre za kavcijski sistem z 60-dnevnim unovčenjem kupona. Uvedli so ga pred štirimi leti. Kot pravijo, so stroški vzdrževanja na avtocestnih lokacijah zaradi velike frekvence bistveno višji.

Shell je plačljiv sistem lani uvedel na dveh najbolj obremenjenih servisih, v Žalcu in Framu. Uporaba je brezplačna ob nakupu v vrednosti treh evrov, sicer je plačljiva. Tudi pri njih poudarjajo, da sistem ne prinaša dobička, temveč pokriva stroške čiščenja in vzdrževanja.

Plačljiva stranišča sicer niso posebnost Slovenije – po Evropi se zneski običajno gibljejo med pol in enim evrom.

Dolgotrajen spor

Kot še piše Forbes Slovenija je ministrova kritika le zadnji izbruh v dolgotrajnem sporu med vlado in Petrolom. Jedro nesoglasij ostaja regulacija cen naftnih derivatov. Petrol meni, da vlada z omejevanjem marž, ki znašajo okoli 10 centov na liter, neupravičeno posega v njihovo poslovanje, medtem ko več kot dve tretjini končne cene predstavljajo državne dajatve.

Napetosti so že večkrat prišle v javnost. Poleti 2024 je Petrol na ročkah za točenje goriva objavil sporočila o razdelitvi cene litra goriva med trgovca in državo. Ob eni od sprememb uredbe je začasno zaprl štiri servise, dva pa trajno, razmišljal je celo o enournem zaprtju vseh črpalk po državi.

Spor se je preselil tudi na sodišče. Petrol je vložil dva zahtevka za povračilo škode zaradi regulacije cen in od države zahteva skupno 175,5 milijona evrov.