Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) navajajo, da je primanjkljaj zdravstvene blagajne za letošnje leto zaradi izredno nestabilnih pogojev poslovanja težko predvideti. Ob upoštevanju junijske napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj pa bi ZZZS lahko imel do 200 milijonov evrov ali do šest odstotkov nižje prihodke iz prispevkov od načrtovanih v finančnem načrtu.

Tako velik upad prispevkov in naraščajoči stroški na drugi strani - predvsem iz naslova preteklih dogovorov med vlado in sindikati glede plač v javnem sektorju, večji stroški povezani z epidemijo in nadomestila plač - vodijo v primanjkljaj okoli 270 milijonov evrov, ki ogroža finančno stabilnost javnega zdravstvenega sistema. Takšen znesek pa predstavlja enomesečno nakazilo izvajalcem zdravstvene dejavnosti, kar pomeni, da bi v decembru denarja za financiranje zdravstva preprosto zmanjkalo.

ZZZS je sicer imel okoli 120 milijonov evrov zalog iz plusa, ustvarjenega v preteklih letih. A ta denar so, kot so pojasnili za STA, že porabili.

Minister Gantar je v izjavi za STA dejal, da so določene ukrepe za finančno stabilizacijo zdravstva že predlagali ministrstvu za finance v dopisu 29. julija, pri čemer vsebine ni želel razkriti, saj da še čaka odgovor.

Je pa njegov predlog razviden v prilogi k odgovoru na poslansko vprašanje Francu Trčku (SD), in sicer Gantar predlaga, da državni proračun še letos krije 150 milijonov evrov za pokrivanje primanjkljaja ZZZS.

Od tega je, kot navaja v dopisu ministrstvu za finance, 43 milijonov evrov za odpravo zaostanka pri vkalkuliranih stroških dela, 14 milijonov evrov za varovalno opremo in brise za okužbo z novim koronavirusom od junija, 11 milijonov evrov za izplačila redne delovne uspešnosti, 22 milijonov evrov za nujne širitve in nove programe ter 58,6 milijona evrov za pokrivanje neporavnanih zapadlih obveznosti bolnišnic.

Poleg tega bi 14 milijonov evrov dali za financiranje sprejema učinkovitih ukrepov za skrajševanje čakalnih vrst, dodatno za ta namen v prihodnjem letu pa 28,2 milijona evrov.

Tako predlaga, da se v okviru sprejema interventne zakonodaje ali novele zakona, ki ureja izvrševanje proračunov, za letos in prihodnje leto zagotovijo proračunska sredstva za kritje predvidenega primanjkljaja ZZZS.

Ob tem je Gantar v dopisu opomnil, da se je maja s spremembo odloka povišal najvišji obseg izdatkov za državni proračun za 2,075 milijarde evrov, za občine 20 milijonov evrov in pokojninsko blagajno 85 milijonov evrov, le za zdravstveno blagajno je ostal obseg izdatkov za leto 2020 nespremenjen.

"Opozarjamo, da se lahko brez zagotovitve dodatnih proračunskih sredstev za zdravstvo v letu 2020 bistveno poslabša dostopnost prebivalcev Slovenije do zdravstvenih storitev v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja ter njihova kakovost, prav tako pa brez zagotovitve dodatnih virov ni mogoče sprejeti ukrepov za skrajševanje čakalnih dob ter boljšo oskrbo zavarovanih oseb na primarni in sekundarni ravni," je izpostavil v dopisu.

Brez zagotovitve virov za kritje primanjkljaja ZZZS v letu 2020 zavod ne bo mogel zagotavljati likvidnostih sredstev izvajalcem zdravstvenih storitev, kar bi lahko povzročilo izvajalcem težave pri izplačilu plač v decembru.

Če v letu 2021 ne bo mogoče zagotoviti proračunskih sredstev v višini 358,2 milijona evrov - od tega 330 milijonov evrov za kritje predvidenega primanjkljaja ZZZS ter 28,2 milijona evrov za sprejem učinkovitih ukrepov za skrajševanje čakalnih vrst - ter uveljaviti zakona o dolgotrajni oskrbi, pa velja razmisliti tudi o dvigu prispevne stopnje, je predlagal v dopisu.

Zaradi naraščajočih potreb, novih normativov dela v zdravstvu in novih oblik obravnav, pa bo treba tudi v prihodnje zagotoviti nove vire financiranja zdravstva, je dodal. Gantar je v izjavi dejal, da se zaveda, da bo težava zagotavljati dodatna sredstva za zdravstvo glede na stanje v proračunu, ampak druge poti za zagotavljanje finančne stabilnosti zdravstva ne vidi. Žal pa mu je, da se v preteklih letih gospodarske rasti določene anomalije glede cen zdravstvenih storitev niso izravnale.