Najizrazitejši upad so zabeležili v Primorsko-goranski županiji, kjer se je število prodaj zmanjšalo za približno tretjino. V letu 2025 je bilo tam evidentiranih 9.937 kupoprodaj, leto prej pa 14.574.

Po absolutnem številu poslov sicer še naprej vodi Zagreb, vendar je tudi tam opazen padec. V prestolnici je bilo lani sklenjenih 16.565 kupoprodajnih pogodb, kar je 10,6 odstotka manj kot leto prej. V Istrski županiji je bilo realiziranih 9.804 transakcij, kar predstavlja 16,5-odstotni padec v primerjavi z letom 2024. Sledi Splitsko-dalmatinska županija z 8.387 prodajami.

Kljub splošnemu upadu so nekatere županije zabeležile rast. V Zadrski županiji je bilo lani sklenjenih približno deset odstotkov več pogodb kot leto prej, v Varaždinski županiji pa je število transakcij poraslo za 12,9 odstotka.

Na hrvaški davčni upravi ob tem poudarjajo, da podatki ne zajemajo celotnega obsega trga, saj vključujejo le kupoprodaje, pri katerih je bil izveden postopek ugotavljanja davčne osnove.

Analiza po vrstah nepremičnin kaže, da se je trg ohlajal v skoraj vseh segmentih. Prodaja kmetijskih zemljišč se je zmanjšala za 12 odstotkov, zazidljivih zemljišč za 14,4 odstotka, prodaja stanovanj in apartmajev pa za 15,4 odstotka. Posebna kategorija poslov, ki vključuje več vrst nepremičnin v enem poslu, je lani dosegla 34.185 transakcij, kar je 11,3 odstotka manj kot leto prej.

Med tujimi kupci so bili tudi lani najaktivnejši Slovenci, ki so na Hrvaškem kupili 2.569 nepremičnin. Na drugem mestu so bili nemški kupci z 1.963 nakupi. V primerjavi z letom 2024 so Slovenci kupili približno četrtino manj nepremičnin.