Pred dvema tednoma so v ameriški zvezni državi Washington potrdili prvi primer okužbe s podtipom H5N5 pri človeku, ki doslej še nikoli ni bil zabeležen pri ljudeh. Okuženi moški je zaradi zapletov po okužbi umrl. V preteklosti je bilo že več primerov okužb z virusi H5, vključno s H5N1, običajno pri ljudeh, ki so bili v tesnem stiku z okuženimi živalmi.

Rameix-Welti poudarja, da ljudi pred virusom H5 nimajo protiteles, tako kot jih pred pojavom covida-19 niso imeli proti virusu SARS-CoV-2. Za razliko od covida, ki je najhujše posledice povzročil predvsem ranljivim skupinam, pa lahko po njenih besedah virusi gripe smrtno ogrozijo tudi zdrave posameznike, vključno z otroki. Zato meni, da bi bila "pandemija ptičje gripe verjetno precej huda, morda še hujša od pandemije, ki smo jo že doživeli".

Svetovna zdravstvena organizacija je med letoma 2003 in 2025 zabeležila skoraj 1.000 primerov okužb ljudi z virusi H5, skoraj 48 odstotkov pa se jih je končalo s smrtjo. Večina primerov je bila v Egiptu, Indoneziji in Vietnamu. V Sloveniji so letos konec oktobra prvič potrdili ptičjo gripo pri labodu grbcu v Velenjskem jezeru.

Kljub skrb vzbujajočim podatkom strokovnjaki opozarjajo, da je verjetnost pandemije še vedno nizka. Gregorio Torres, vodja znanstvenega oddelka pri Svetovni organizaciji za zdravje živali, je za Reuters povedal, da so možnosti za širši izbruh trenutno majhne. Ob tem je poudaril: "Lahko brez skrbi hodite po gozdu, jeste piščanca in jajca ter uživate življenje. Pandemija je možnost, vendar je njena verjetnost zelo nizka."

Rameix-Welti pa kljub temu opozarja, da bi bila morebitna mutacija, ki bi omogočila učinkovito širjenje med ljudmi, resna grožnja. A za razliko od obdobja pred covidom je svet danes bolje pripravljen. Obstajajo kandidati za cepiva, jasni proizvodni postopki in zaloge posebnih protivirusnih zdravil, ki bi lahko bila učinkovita proti virusu H5. Inštitut Pasteur je bil med prvimi evropskimi laboratoriji, ki so razvili in svetovnim zdravstvenim institucijam predali teste za odkrivanje covida-19, zato raziskovalci verjamejo, da bi bil odziv na morebitno novo pandemijo hitrejši in organizacijsko učinkovitejši.