INTENZIVNO PRISELJEVANJE: Tudi v obalnih šolah narašča število otrok, ki ne razumejo slovenščine

Koper

Poslanci NSi so pred dnevi v parlamentarno proceduro vnovič vložili predlog, po katerem bi otroci tujcev, katerih materni jezik ni slovenščina, najprej hodili v pripravljalnico. Predlog z enako vsebino so vložili že oktobra, a v državnem zboru ni dobil zadostne podpore. Po uradnih podatkih sodi obalnokraška regija med tiste slovenske regije, ki se soočajo z največjim številom otrok tujcev, ki se vključujejo v šolanje brez znanja slovenskega jezika, ta dosega že devet odstotkov vseh osnovnošolcev. Kako resen je problem in kaj o tem menijo ravnatelji obalnih šol? 

 

Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) se število otrok, ki niso državljani Slovenije in obiskujejo slovenske izobraževalne institucije, iz leta v leto povečuje. Če je bilo v šolskem letu 2013/2014 v slovenske vrtce vključenih 444 priseljenskih otrok oziroma le 0,5 odstotka vseh otrok, jih bilo v šolskem 2023/2023 letu 7.027 oziroma 8,2 odstotka.

V osnovnošolsko izobraževanje je bilo pred desetimi leti oziroma v šolskem letu 2013/2014 vključenih 6.288 učencev priseljencev ali 3,8 odstotka vseh osnovnošolcev. V lanskem šolskem letu je ta delež poskočil na 8,3 odstotke, saj je takšnih otrok že 16.546.

Največ otrok priseljencev prihaja iz Bosne in Hercegovine (43,38 odstotka) in Kosova (19,7 odstotka), pri tem pa je tretjina v osrednjeslovenski regiji, devet odstotkov jih je vključenih v obalne osnovne šole, kar pomeni skupaj 1.500 učencev. K tem je potrebno prišteti še 468 dijakov.

Kljub naglemu naraščanju števila otrok, ki obiskujejo slovenske šole, ne da bi razumeli jezik, v katerem poteka pouk, vlada in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje predloga NSi nista podprla, ker bi po njihovem mnenju pripravljalnica za slovenski jezik lahko povzročila "segregacijske trende", niso pa odgovorili na vprašanje, kako naj se otroci tujcev integrirajo v družbo, če ne razumejo jezika.

Kako resen je problem in kaj o tem menijo ravnatelji obalnih šol?

Po uradnih podatkih sodi obalna regija med tiste slovenske regije, ki se soočajo z največjih številom otrok tujcev, ki se vključujejo v šolanje brez znanja slovenskega jezika.

Po besedah Antona Baloha, ravnatelja ene večjih obalnih osnovni šol, OŠ Vojke Šmuc Izola, ki je že vrsto let vključen v nacionalne projekte, s katerimi država ureja omenjeno problematiko, že obstajajo smernice za priporočene načine dela in število ur učenja slovenščine za otroke priseljencev tako za področje predšolske vzgoje in osnovnošolskega kot tudi srednješolskega izobraževanja. Te med drugim določajo pripravo osebnih izobraževalnih načrtov za otroke priseljencev, zagotovljena jim je tudi dodatna strokovna pomoč pri učenju slovenščine kot drugega oziroma tujega jezika.

Kot poudarja Baloh, je že sedaj možna sistemizacija delovnega mesta strokovnega delavca, ki izvaja dodatne ure slovenščine za učence tujce. Posebna pripravljalnica se mu ne zdi primerna rešitev, saj meni, da je potrebno te učence vključevati med sovrstnike, zato bi bila enoletna izolacija škodljiva. "Vključevanje  mora biti inkluzivno in ne v posebnih ločenih skupinah, kar zapovedujejo tudi smernice EU," navaja Baloh.

"Priseljenskim otrokom je potrebno zagotoviti pravico in dolžnost do vključitve in obiskovanja začetnega pouka slovenščine v okviru dopolnilnega izobraževanja ter do postopnega vključevanja k pouku obveznih predmetov," poudarja Baloh. Predlaga, da se zagotovi sistemizacijo delovnega mesta učitelja začetnega pouka slovenščine v celoti, tudi v primeru majhnega števila novo vključenih učencev in možnost izvedbe učenja tudi v drugem šolskem letu.

Po njegovem mnenju se problematike ne more reševati s številkami v standardih in normativih. "Vsak otrok priseljenec mora biti deležen dodatnega programa učenja jezika, ne zgolj, če jih je od, recimo, deset in več na posamezni šoli," je prepričan. Baloh tudi meni, da bi moral biti pouk slovenskega jezika organiziran v času rednega pouka in ne po ali pred poukom, ali ob pouka prostih dneh, in to na šoli, v katero je učenec vpisan

OŠ Livade sodi med šole z višjim deležem učencev, ki spadajo v skupino tujcev. Po navedbah ravnateljice Maje Cetin je takšnih dva do tri odstotke. Po njenem mnenju je pripravljalnica potrebna, a v manjšem časovnem obdobju. "Pripravljalnica je nujno potrebna, vendar v okviru meseca ali največ dva," poudarja Cetinova.  

"Učenci so vključeni v pouk, poleg tega izvajamo pouk v manjših skupinah posebej z njimi, učitelji pa delajo z njimi individualno oziroma jim snov tudi prilagajajo," navaja Cetinova, ki meni, da bi bila koristna navodila, da bi po njih poenoteno delovali na področju cele države. "Predvsem pa morajo biti usklajena z zakonodajo."  

Na vprašanja, kako se soočajo z izzivi, ki jih za šole predstavljajo učenci brez znanja slovenskega jezika, je odgovorila tudi Eneja Baloh, ravnateljica OŠ Oskarja Kovačiča Škofije, ki jo v šolskem letu 2023/24 obiskuje 340 učencev, odstek učencev priseljencev iz drugih držav, ki so prvič vključeni v osnovno šolo v Sloveniji, pa je pod enim odstotkom (0,8 odstotka).

"Slednji bodo skladno z Zakonom o osnovni šoli ob koncu pouka v tem šolskem letu neocenjeni in bodo napredovali na predlog razrednika po sklepu učiteljskega zbora," navaja Balohova. Na šoli so se odločili za strnjeno izvedbo pouka slovenščine, kar pomeni, da imajo učenci priseljenci tedensko od 7 do 10 ur pouka slovenščine.

Ko govorimo o integraciji učencev priseljencev je po mnenju Balohove zelo pomembno upoštevati in se prilagajati starosti otrok"Starejši kot so, težje sledijo učni dinamiki, ki jo zahtevajo učni načrti posameznih predmetnih področij." Glede na majhen odstotek so na šoli k integraciji učencev priseljencev pristopili personalizirano. "Poleg učenja slovenščine zagotavljamo učencem podporo pri integraciji v šolsko okolje, ki je opredeljena v individualiziranem načrtu. Pri tem sodeluje šolska svetovalna služba, izvajalka pouka slovenščine, razredničarka, učitelji v oddelku in nenazadnje vrstniki," še navaja Balohova.

"Otroci so se hitro integrirali v novo učno okolje, tudi jezik so usvojili do stopnje, ki jim omogoča interakcijo z vrstniki, komunikacijo z učitelji pa tudi že vstopanje v proces učenja in doseganja ciljev in standardov znanja različnih predmetnih področij." Po besedah Balohove pa se težave kažejo pri vzpostavljanju komunikacije s starši priseljenci, ki je brez zagotavljanja prevoda zelo okrnjena in včasih tudi onemogočena.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
Kaj te briga  |  10 .12. 2023 ob  13: 08
Saj slovencelni govorijo angleško, je bolj fino OMG! Nekateri Balkanci so tukaj že 50let, pa ne spregovori slovensko.
Pjero Shriba |  08 .12. 2023 ob  20: 34
24
Ja dragi tovariši, odprite zidarsko obrt in jih ne bo več.
Ma kaj, ki jih naši obrtniki vabijo gor, ker se Slovencem ne ljubi mešat betona.
Na koncu naredijo 2,3,4 otroke in nema više Slovenaca...
manemebasat |  08 .12. 2023 ob  14: 32
49
Naj se grejo solat v kurcev Pakistan! Zakaj jim moram jaz placevat solanje?
vseved |  08 .12. 2023 ob  12: 50
53
Problem ni nov,slovensko niso znali ali pa hoteli govoriti otroci priseljencev že leta 1967!