Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Sodobne videoigre že dolgo niso več namenjene le igranju. Otroci v njih klepetajo, sklepajo nova prijateljstva, ustvarjajo virtualne svetove in komunicirajo z igralci z vsega sveta. Prav zato je pomembno, da starši vedo, kako njihovi otroci uporabljajo te platforme, ter jih naučijo varnega vedenja na spletu.

Igralne platforme uporabljajo virtualne valute, kot so Robux, V-Bucks in Minecoins, ki imajo dejansko denarno vrednost. Zato so uporabniški računi igralcev pogosta tarča spletnih kriminalcev. Ena najpogostejših prevar temelji na obljubah o brezplačni virtualni valuti ali redkih predmetih v igri.

Otroci prejmejo povezavo do spletne strani ali aplikacije, ki je videti uradna, nato pa vanjo vnesejo svoje uporabniško ime in geslo. S tem prevarantom nehote omogočijo dostop do svojega računa. Ko napadalci prevzamejo račun, lahko opravijo nakupe s shranjenimi plačilnimi podatki, prenesejo virtualne predmete na druge račune ali ukradeni račun prodajo naprej.

Previdno pri prenosu dodatkov za igre

Posebno tveganje predstavljajo neuradni dodatki za igre, tako imenovani modi, ter programi, ki obljubljajo različne prednosti pri igranju. Prevaranti jih pogosto predstavljajo kot način za pridobitev brezplačnih predmetov, virtualne valute ali boljših rezultatov v igri. V resnici pa lahko vsebujejo zlonamerno programsko opremo, ki krade gesla, podatke o plačilnih karticah in druge osebne podatke.

Ker otroci pogosto uporabljajo iste naprave kot starši ali pa imajo na igralnih računih shranjene podatke za plačevanje, lahko takšna okužba ogrozi tudi druge račune in podatke celotne družine.

Največja nevarnost niso vedno hekerji

Še resnejše tveganje predstavljajo posamezniki, ki na igralnih platformah namenoma navezujejo stik z otroki. Sprva se predstavljajo kot prijazni soigralci, z otroki igrajo igre, jim podarjajo virtualne predmete in si postopoma pridobijo njihovo zaupanje. Nato jih skušajo prepričati, da pogovor nadaljujejo prek druge aplikacije ali platforme, kjer je nadzor manjši.

Takšno postopno pridobivanje zaupanja strokovnjaki označujejo kot grooming oziroma spletno zavajanje otrok, piše Verywell Mind. V nekaterih primerih od otrok zahtevajo osebne podatke ali fotografije. Če jih otrok pošlje, lahko sledijo grožnje, izsiljevanje ali zahteve po denarju v zameno za to, da vsebine ne bi razkrili drugim.

Na kaj naj bodo starši pozorni?

Večina otrok staršem ne pove takoj, da se na spletu dogaja nekaj neprijetnega. Prvi opozorilni znaki so pogosto spremembe v njihovem vedenju in razpoloženju. Starši naj bodo pozorni, če otrok začne skrivati zaslon telefona ali računalnika, postane po igranju razdražljiv, se umika vase, slabše spi, izgubi zanimanje za dejavnosti, v katerih je prej užival, ali se izogiba pogovorom o dogajanju na spletu.

Takšne spremembe sicer še ne pomenijo nujno, da je otrok v težavah, lahko pa nakazujejo, da potrebuje pomoč ali pogovor.

Pogovor je najboljša zaščita

Strokovnjaki poudarjajo, da je odprt in iskren pogovor z otrokom najboljša zaščita pred spletnimi nevarnostmi. Otroci morajo vedeti, da se lahko brez strahu obrnejo na starše, če jih na spletu karkoli prestraši, vznemiri ali spravi v zadrego. Namesto splošnega vprašanja, ali je vse v redu, je koristneje vprašati, ali jih je kdo na spletu žalil, prosil za osebne podatke ali jih skušal prepričati, naj pogovor nadaljujejo na drugi aplikaciji ali platformi.

Pomembno je, da otrok nima občutka, da bo zaradi iskrenosti kaznovan ali da mu bodo starši prepovedali igranje videoiger. To namreč lahko povzroči, da bo ob morebitnih težavah raje molčal, kot pa poiskal pomoč.

Kako lahko starši povečajo varnost?

Strokovnjaki priporočajo uporabo starševskega nadzora, ki ga ponuja večina igralnih platform. Z njim lahko starši omejijo čas igranja, nakupe v igrah, stik z neznanci in dostop do vsebin, ki niso primerne otrokovi starosti. Priporočljivo je tudi, da se z otrokom pogovorijo o igrah, ki jih igra, preverijo, s kom komunicira, in ga spodbujajo, da o morebitnih neprijetnih izkušnjah odkrito spregovori.

Otrokom je treba pojasniti, da nikoli ne smejo deliti gesel, osebnih podatkov, telefonske številke, naslova ali podatkov o šoli. Prav tako naj ne klikajo povezav, ki obljubljajo brezplačne nagrade, virtualno valuto ali druge ugodnosti. Za dodatno zaščito igralnih računov strokovnjaki priporočajo tudi dvostopenjsko preverjanje pristnosti, ki lahko prepreči nepooblaščen dostop do računa.

Tudi Roblox krepi zaščito otrok

Na platformi Roblox poudarjajo, da večina interakcij med uporabniki poteka varno, hkrati pa so za zaščito mlajših uporabnikov uvedli več varnostnih ukrepov. Besedilne pogovore nadzorujejo samodejni sistemi, ki zaznavajo in blokirajo neprimerno vsebino, uporabnikom pa ni dovoljeno pošiljati fotografij ali videoposnetkov prek klepeta. Platforma poskuša preprečiti tudi deljenje osebnih kontaktnih podatkov in zaznati pogovore, s katerimi bi uporabnike skušali preusmeriti na druge aplikacije ali spletne strani.

Staršem so na voljo tudi orodja za starševski nadzor, s katerimi lahko spremljajo čas igranja, omejijo dostop do vsebin glede na otrokovo starost in nadzirajo, s kom otrok komunicira. Ob tem pri Robloxu poudarjajo, da noben varnostni sistem ni popoln. Zato ostajajo odprt pogovor, jasna pravila in zaupanje med starši in otroki najpomembnejši dejavniki spletne varnosti.

Največje tveganje tako niso videoigre same, temveč nepremišljena uporaba in pomanjkanje pogovora. Če otroci znajo prepoznati nevarnosti, starši pa se zanimajo za njihovo dogajanje na spletu, lahko videoigre ostanejo predvsem to, kar naj bi bile – varna in zabavna oblika preživljanja prostega časa.