Odtrgana perut

Sredi travnika našli le odtrgano perut

Nenavadna najdba je bila sprva še toliko bolj zaskrbljujoča, ker preostalega dela beloglavega jastreba v bližini ni bilo. Ker so znani primeri, ko ptice trk z daljnovodom ali drugo infrastrukturo preživijo, je takoj steklo iskanje morebitne poškodovane živali.

Truplo jastreba so domačini pozneje našli približno dva kilometra od mesta, kjer je bila najdena njegova perut. Toda iskanje je razkrilo, da beloglavi jastreb ni bil edina žrtev.

Iskanje z dronom.

Med žrtvami tudi velika uharica

Strokovnjaki DOPPS so ob pregledovanju območja pod električnimi vodi naleteli na več poginulih osebkov večjih vrst ptic. Po njihovih ugotovitvah so ptice poginile zaradi električnega udara oziroma trkov z infrastrukturo.

Pri eni od kanj je bil udar tako silovit, da ji je prav tako odtrgal perut. Med najdenimi žrtvami je bila tudi velika uharica, ena naših redkejših vrst sov.

Primer kaže, da je lahko energetska infrastruktura za velike ptice bistveno nevarnejša, kot bi lahko sklepali zgolj po številu opaženih poginov.

Velika uharica

Veliko primerov ostane neopaženih

Natančno število ptic, ki vsako leto poginejo zaradi trkov z daljnovodi, električnih udarov ali vetrnih elektrarn, je po navedbah DOPPS zelo težko oceniti.

Pri iskanju si strokovnjaki vse pogosteje pomagajo tudi z droni, saj je pregledovanje velikih površin na terenu zahtevno. Dodatna težava je, da poginule živali v naravi pogosto ne ostanejo dolgo.

Njihove ostanke lahko že prvo noč odnesejo lisice in drugi mrhovinarji, zato številni primeri nikoli niso zabeleženi.

"Raziskovati smrtnost ptic je neprijetno početje. Če me ne bi gnalo zavedanje, da jo lahko v prihodnosti nekoliko znižamo, bi že zdavnaj odnehal. Šele ko vidiš, koliko redkih vrst ptic konča na tovrstni infrastrukturi, se zaveš razsežnosti problema," opozarja Tomaž Mihelič, vodja Varstvenoornitološkega sektorja na DOPPS.

Kanja

Podobni primeri znani tudi iz tujine

Primeri, ko ptici ob trku z infrastrukturo odtrga perut, so sicer redko dokumentirani, a niso neznani. DOPPS izpostavlja primer ogroženega rjavega jastreba v grškem delu Rodopov, ki mu je ob trku z vetrno elektrarno elisa odsekala perut. Elektrarna je bila sicer opremljena s sistemom, ki naj bi zaznal ptice in ustavil turbine, vendar je sistem zatajil. Jastreb je kljub hitri pomoči pozneje poginil.

Podoben primer so v Sloveniji zabeležili tudi pri sokolu selcu, ki je v Mariboru trčil v žico visokonapetostnega daljnovoda.

Tudi kadar ptica sam trk preživi, so poškodbe pogosto tako hude, da se v naravo ne more več vrniti.

Jastreb brez peruti

Med Alpami in Jadranom poteka pomemben preletni koridor

Po opozorilih DOPPS največjo nevarnost predstavljajo daljnovodi in vetrne elektrarne, umeščene na pomembne preletne poti ptic.

Območje med Alpami in Jadranom velja za pomemben koridor, ki ga uporabljajo tudi številne velike ujede. Njegov natančen potek strokovnjaki ugotavljajo z dolgotrajnimi opazovanji, pri delu pa uporabljajo tudi sodobno tehnologijo.

Beloglavi jastreb, ki so ga pred kratkim opremili z oddajnikom, se je po navedbah društva prav tako znašel na tem koridorju, in sicer zelo blizu kraja, kjer je poginil drugi osebek iste vrste.

Mikrolokacije, po katerih ptice preletavajo območje, se lahko spreminjajo glede na vremenske razmere, zato je po oceni strokovnjakov pri umeščanju nove infrastrukture nujno upoštevati širše območje preletnih poti.

Pot jastreba iz Cresa v Alpe

Rešitev vidijo predvsem v pazljivem umeščanju infrastrukture

Ptice se po navedbah DOPPS skozi evolucijo niso prilagodile objektom, ki jih je človek postavil visoko v zračni prostor, zato jih pogosto ne zaznajo pravočasno.

Največ poginov bi bilo mogoče preprečiti predvsem s premišljenim umeščanjem daljnovodov, vetrnih elektrarn in druge infrastrukture zunaj najbolj občutljivih preletnih območij.

DOPPS skupaj s partnerji v okviru projekta LIFE for Lifelines išče rešitve, s katerimi bi dolgoročno ohranili pomembne preletne poti ter zmanjšali vpliv energetske infrastrukture na ptice.