Izraelsko vrhovno sodišče je danes zadržalo zakon, ki ga je v torek potrdil parlament in bi onemogočil aretacije ultraortodoksnih Judov, ki se izogibajo vpoklicu v vojsko. Vprašanje obveznega služenja vojaškega roka za doslej izvzete ultraortodoksne Jude že dlje časa povzroča trenja v izraelski politiki, ki se pred oktobrskimi parlamentarnimi volitvami krepijo.
IZRAELSKO SODIŠČE ZADRŽALO ZAKON: Prepoved aretacij zaradi izmikanja vojaškemu roku za zdaj ne velja
Svet

Izraelski parlament je v torek potrdil zakon, ki bi do konca novembra onemogočil aretacije ultraortodoksnih Judov, ki se izogibajo vpoklicu v vojsko. Vrhovno sodišče je nato danes začasno zadržalo izvajanje zakona, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Premier Benjamin Netanjahu si z zakonom želi zagotoviti podporo skupnosti ultraortodoksnih Judov na volitvah, ki bodo potekale 27. oktobra.
S tem pa je povzročil ostro nasprotovanje izraelske opozicije, ki nasprotuje dolgoletni izjemi pri obveznem služenju vojaškega roka za študente ješive – judovske verske šole. Ta izjema za najkonzervativnejše ortodoksne oziroma haredske Jude je v veljavi že od ustanovitve države Izrael leta 1948, vrhovno sodišče pa je leta 2024 odločilo, da morajo tudi študenti ješive odslužiti obvezen vojaški rok.
V skladu z veljavno zakonodajo morajo moški v Izraelu odslužiti tri leta vojaškega roka, ženske pa dve leti.
Voditelji izolirane ultraortodoksne haredske skupnosti že dolgo nasprotujejo temu, da bi njihovi člani morali odslužiti obvezen vojaški rok tako kot preostali mladi Izraelci, češ da bi to mlade haredske moške odvrnilo od verskega izobraževanja in spodkopalo njihov način življenja.
Vprašanje upravičenosti te izjeme za ortodoksne Jude je že desetletja vir političnih trenj v državi, v zadnjem času pa znova povzroča spore, tudi v luči bližajočih se parlamentarnih volitev, ki bodo potekale oktobra.
Netanjahu jim je lani obljubil, da bo vlada ohranila izjemo, medtem ko se je soočal s pritiskom ortodoksnih judovskih strank Šas in UTJ, ki sta zagrozili z izstopom iz koalicije. S tem pa je sprožil nasprotovanje in pritiske tako znotraj lastne stranke Likud kot v opozicijskih vrstah – številni izraelski politiki trdijo, da bi morali izjemo odpraviti in vojski zagotoviti dodatne nabornike.
Izraelske sile se namreč soočajo z vse hujšim pomanjkanjem kadra, potem ko je Izrael v zadnjih treh letih sprožil več vojn na Bližnjem vzhodu in se zapletel v številne spopade, obenem pa izraelska vojska še vedno terorizira Palestince v Gazi in na zasedenem Zahodnem bregu.
