Pri trgovcu, pri katerem nakupuje tudi druga živila, meso in mesne izdelke kupuje 54,4 odstotka vprašanih. Pri kmetu te izdelke kupuje 18,9 odstotka vprašanih, pri lokalnem mesarju 18,4 odstotka, 3,5 odstotka vprašanih pa je samooskrbnih z mesom. 4,7 odstotka jih mesa ne kupuje.

Za kakovostjo in poreklom je pri odločanju o nakupu mesa in mesnih izdelkov najpomembnejša cena. To na prvo mesto postavlja 11,5 odstotka vprašanih. 5,8 odstotka vprašanih je odgovorilo, da nima izbire in zato nakupuje pri edinem dostopnem prodajalcu. Pri odstotku vprašanih prevladajo drugi dejavniki, kot je zaupanje v trgovca oz. mesarja, 1,2 odstotka vprašanih pa ni poznalo odgovora.

Anketirane so prosili tudi, naj ocenijo stopnjo zaupanja v kakovost in zdravstveno neoporečnost mesa in mesnih izdelkov proizvajalcev iz določenih držav. Najslabši rezultat je prejela Poljska, ki je zadnje čase na udaru zaradi izvoza mesa, pridobljenega s klanjem hudo bolnih krav. Da kakovosti in neoporečnosti poljskega mesa sploh ne zaupa, je odgovorilo 59,3 odstotka vprašanih, 18 odstotkov pa kakovosti ne zaupa. Le 1,1 odstotka vprašanih popolnoma zaupa, 13,4 odstotka pa ni vedelo, kateri odgovor izbrati.

Slovenskemu mesu popolnoma zaupa 40,9 odstotka vprašanih, zaupa 35,7 odstotka, sploh ne zaupa pa 2,7 odstotka. Na drugem mestu po zaupanju je nemško meso, meso iz Italije, Hrvaške, Madžarske, Francije in Srbije pa uživa približno med eno- in dvoodstotno stopnjo zaupanja.

Najmanj odgovorov "popolnoma zaupam" sicer ni zbrala Poljska, temveč Madžarska. V kakovost in zdravstveno neoporečnost mesa in mesnih izdelkov njenih proizvajalcev namreč popolnoma zaupa le 0,8 odstotka vprašanih.

V telefonski javnomnenjski anketi, ki jo za časnik Dnevnik in RTV Slovenija pripravlja Ninamedia, je sodelovalo 700 oseb, opravljena pa je bila med 12. in 14. februarjem.