Poleg njih so je k preverjanju pristopilo še šest kandidatov s Hrvaške, pet iz Bosne in Hercegovine ter štirje iz Makedonije. Glede na strokovno usposobljenost kandidatov je bilo med njimi 11 zdravnikov brez specializacije, štirje zobozdravniki, trije pediatri, po dva družinska zdravnika, anesteziologa in oftalmologa ter po en ginekolog, nevrolog, ortoped in urgentni zdravnik.

"Uspeh na izpitu je bil polovičen, a bili smo enotnega mnenja, da so tisti kandidati, ki so izpit opravili, izkazali takšno znanje strokovne slovenščine, ki je ustrezalo zahtevanim merilom. Med drugim je izpit uspešno opravila večina kandidatov, ki so padli na prejšnjem roku. Za uporabo na izpitih smo tudi razširili nabor kliničnih primerov," so v zbornici povzeli besede člana komisije in koordinatorja izvajanja preizkusa znanja v okviru zbornice Marka Pokorna po drugem izpitnem roku.

Poleg vtisov med izpraševalci so v štirinajstih dneh po izpitu med kandidati opravili še kratko spletno anketo, ki je pokazala, da 76,7 odstotka kandidatov meni, da je oblika izpita primerna in da ne potrebuje izboljšav, 16,7 odstotka jih meni, da je izpit primeren, a potrebuje izboljšave, 6,7 odstotka pa jih je mnenja, da izpit (še) nima primerne oblike.

Ob tem na zbornici ugotavljajo, da se je izpit iz strokovne slovenščine za zdravnike "prijel" tako med kandidati kot tudi med izpraševalci. "Z zbranimi vtisi izpraševalcev in z anketo med kandidati smo pridobili pomembne povratne informacije, ki nam bodo pomagale, da bomo naslednji izpitni rok izvedli še bolje," so navedli.

V začetku leta 2023 pa bodo začeli tečaje slovenskega jezika za zdravnike in zobozdravnike ter redne spletne seminarje, s katerimi bodo zainteresiranim kandidatom omogočili dodatno izpopolnjevanje iz strokovne slovenščine in jih čim prej usposobili, da pridobijo zadostno znanje slovenščine, da bo njihovo delo v slovenskem zdravstvu kar se da kakovostno in varno.