V zvezi s tretjim odmerkom cepiva proti covidu-19 je pojasnila, da so nekaj časa pričakovali, da bodo o tem do zdaj že vedeli več, prav tako tudi o tem, kakšna bo cepilna shema v naslednjih mesecih. "Tega zaenkrat ne vemo, vemo pa, da cepljenje sorazmerno dobro ščiti predvsem pred hudo okužbo, pa tudi deloma pred okužbo kot tako," je dejala. Tako se ji zdi smiselno, da se vnaprej ne omejuje veljavnosti covidnega potrdila v primeru cepljenja, ampak je to "neomejeno odprto, dokler ne pride do sprememb zaradi novih ugotovitev".

V Sloveniji pa odlok vlade o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja (PCT) sicer že zdaj ne omejuje posebej trajanja izpolnjenega pogoja cepljenosti. Določa le, da stopi v veljavo s polnim cepljenjem, ne pa torej, koliko časa po polnem cepljenju velja. Nasprotno pa omejuje veljavnost potrdila po preboleli bolezni, in sicer na šest mesecev.

Zaščita po cepljenju naj bi po dozdajšnjih dognanjih stroke trajala vsaj devet mesecev. Vendar, kot je omenila Beovićeva, so si rezultati teh raziskav še vedno nasprotujoči, čakajo nove raziskave, ki jim bodo pokazale, kakšno je dejansko trajanje zaščite, ki se lahko razlikuje glede na to, kako se posameznikov sistem odzove na cepljenje. Pri mladih zdravih ljudeh bo to trajanje po njenih navedbah daljše kot pri tistih, ki so imeli že v začetku šibek odgovor in zna zgodaj izzveneti.

"Če bomo v naslednjih tednih ali mesecih ugotovili, da je potreben tretji odmerek, potem se bo ta veljavnost cepljenja prav gotovo spremenila. Po celem svetu poteka razprava o tem, koliko časa v bistvu cepljenje nudi dobro zaščito," je dejala.

"Vemo, da cepiva zelo dobro ščitijo pred hospitalizacijo in hudim potekom, ne pa v taki meri pred okužbo. In tukaj je treba postaviti mejo, kdaj je potreben ponoven odmerek zaradi okužbe in tisto bistveno, s čimer želimo s cepivom trenutno vplivati na epidemijo, je zmanjševanje hudih potekov," je izpostavila.

Ob tako zelo kužni različici virusa kot je delta, bi moralo biti, kot pravi, cepljenih več kot 80 odstotkov prebivalstva, kar je po mnenju Beovićeve težko dosegljivo, če nimamo precepljene še otroške populacije, za katero cepiva ni. Se pa nekatere države bližajo tem odstotkom s tem, da imajo skoraj v celoti precepljeno odraslo populacijo, je še dodala Beovićeva.

Glede učinkovitosti zdravil, s katerimi trenutno zdravijo covidne bolnike v bolnišnicah, je po njenih navedbah najbolj učinkovit deksametazon, protivnetno zdravilo, ki je učinkovito pri ljudeh s hudim potekom bolezni. "V začetku smo nekaj časa uporabljali remdesivir, ker so bili podatki ugodni. Kasneje se je izkazalo, da učinkovitost ni tako dobra. Verjetno bi bilo to zdravilo smiselno uporabljati v zgodnjem poteku bolezni. Za to obdobje pa niso bile narejene raziskave," je dejala. V zadnjem času pa uporabljajo monoklonska protitelesa, ki so se tudi izkazala za učinkovita.