Čeprav je plačna reforma javnega sektorja začela veljati že z začetkom leta 2025, je vlada ob sprejemanju reforme napovedala, da bodo funkcionarji zakonodajne in izvršilne veje oblasti iz prvih dvigov izvzeti. Prvi dvig bo 1. junija letos, nato pa še trije: decembra 2026, julija 2027 in januarja 2028. Ob nastopu mandata bodo njihove osnovne plače višje za približno 11 do 13 odstotkov.

Po novem bo najnižja osnovna poslanska plača poslanca z začetnim plačnim razredom z junijem znašala 4971 evrov bruto, najvišja, za poslanca z najvišjim plačnim razredom, pa 6342 evrov. Gre za izhodiščne zneske, ki bodo v prihodnjih letih še rasli. Do leta 2028 naj bi se dvignili na približno 6430 za poslanca z začetnim plačnim razredom oziroma 7908 evrov bruto za poslanca z najvišjim plačnim razredom.

V najvišji plačni razred je uvrščena predsednica oziroma predsednik državnega zbora, ki je tudi najvišje plačana funkcija znotraj zakonodajne veje oblasti. Ta bo že junija prejemal približno 7136 evrov bruto mesečne plače, do konca prehodnega obdobja pa naj bi se ta znesek povzpel na 8900 evrov. S tem se ta funkcija po višini plače izenačuje z vrhom izvršilne oblasti.

Na končni znesek plače vplivajo še dodatki za delovno dobo in funkcije znotraj parlamenta. Pomemben del predstavljajo tudi povračila stroškov. Poslanci so upravičeni do pavšala za prevoz, ki znaša med 500 in 800 evri, odvisno od oddaljenosti stalnega prebivališča, ter do nadomestila za ločeno življenje v višini 177 evrov, če je razdalja do družine več kot 70 kilometrov.

Povišanja bodo deležni tudi funkcionarji izvršilne veje oblasti. Predsednik vlade je po plačni lestvici izenačen s predsednikom državnega zbora, kar pomeni, da bo tudi njegova plača 1. junija letos dosegla 7136 evrov bruto, do leta 2028 pa naj bi se povzpela na 8900 evrov. Podobno velja za ministre, katerih trenutne osnovne plače se gibljejo med 5461 in 5907 evri bruto. Z junijem se bodo njihova izhodišča zvišala na razpon med 6259 in 6712 evri bruto.

Rast poslanskih plač ne bo odvisna le od vnaprej določenih dvigov v okviru reforme, temveč tudi od gibanja cen. Aprila so se plače v javnem sektorju zvišale za 0,9 odstotka zaradi delne uskladitve z inflacijo, ki je bila leta 2025 2,7-odstotna. To pomeni, da so projekcije do leta 2028 okvirne in se lahko ob višji rasti cen še dodatno zvišajo.

V odhajajočem sklicu DZ je najvišjo plačo prejemala predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič s približno 6500 evri bruto na mesec, z dobrimi 5900 evri bruto so ji sledili podpredsednik DZ Danijel Krivec in vodji največjih poslanskih skupin Nataša Avšič Bogovič (Svoboda) in Jelka Godec (SDS). Najnižja izplačila sta v zadnjih nekaj mesecih prejemala Andrej Poglajen in Miha Kordiš, ki sta dobila okoli 4260 evrov bruto.