Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Po bolj realnem scenariju, po katerem bi se tuji proizvajalci v različni meri prilagodili novim zahtevam EU, bi potrošniške cene narasle in uvoz bi se zmanjšal. Bi pa istočasno se povečala proizvodnja znotraj držav EU.

Predlagana prepoved ostankov pesticidov je del paketa o varnosti hrane in krmil, ki naj bi jo evropski kmetje podpirali. Že dolgo opozarjajo, da se morajo držati strožjih pravil kot konkurenca iz držav tretjega sveta. Ukrep naj bi bil delno zamišljen kot odgovor na nezadovoljstvo kmetov s sporazumom EU z Mercosurom, to je Južni skupni trg, v katerem so Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj.

"Kar Bruselj imenuje usklajevanje standardov, v praksi predstavlja trgovinsko blokado," pravi Amine Bennani, predsednik Maroškega združenja proizvajalcev rdečega sadja. Kot dodaja, se z njihovim združenjem nihče ni posvetoval, čeprav bi nova pravila lahko vplivala na 250.000 Maročanov, ki so zaposleni v tem sektorju. Opozorila prihajajo tudi iz Južne Afrike, Kanade, Hondurasa, Brazilije in Kalifornije, kjer se proizvajalci bojijo posledic izvoza in vpliva na delovna mesta.

Evropska komisija pravi, da se najbolj nevarne snovi, ki jih je znotraj svojih držav prepovedala, vračajo na evropsko tržišče preko uvožene hrane. Kateri pesticidi bodo podvrženi novim pravilom Evropska komisija še ni določila. Raziskovalno središče je identificiralo 18 aktivnih snovi, kar bi vplivalo na 235 proizvodov v 86 državah.

Nekatere evropske države to podpirajo prav zaradi zaščite domačih pridelovalcev. Posebej glasna je Francija, ki je v začetku letošnjega leta že prepovedala določene proizvode z ostanki pesticidov, ki so v EU prepovedani. Omejila je uvoz avokada in krompirja.