Vrhovno državno tožilstvo je prejelo kazensko ovadbo zoper ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca zaradi suma zlorabe uradnega položaja in poslovne goljufije. V ovadbi, vloženi 2. septembra 2025, je zapisano, da obstaja utemeljen sum, da je minister storil kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja po 257. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) in/ali kaznivo dejanje poslovne goljufije po 228. členu KZ-1.
KAZENSKA OVADBA PROTI MINISTRU: Ljudje plačujejo milijone, oskrbe pa od nikoder
Slovenija
Simon Maljevac
Vsebina ovadbe, ki jo je prejel tudi portal Preiskovalno.si, navaja, da se je 1. julija 2025 v Sloveniji začel pobirati prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga plačujejo vsi z dohodki – zaposleni, upokojenci in samozaposleni. Po uradnih podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Ministrstva za solidarno prihodnost je bilo do konca avgusta 2025 pobranih že več deset milijonov evrov, natančneje 110.007.690 evrov do 8. oktobra. Kljub temu sistem dolgotrajne oskrbe še vedno ne deluje – informacijski sistem ni vzpostavljen, odločbe niso izdane, izvajalci pa niso pripravljeni.
Pravice do dolgotrajne oskrbe na domu, ki bi morale začeti veljati 1. julija 2025, niso dostopne upravičencem, prav tako niso sistemsko urejene pravice za oskrbo v institucijah, ki bi morale začeti veljati 1. decembra 2025. Državljani torej plačujejo prispevek za storitev, ki je ne morejo koristiti, ker država ni zagotovila pogojev za izvajanje zakona.
Anonimni ovaditelj zato navaja, da je minister kot odgovorna uradna oseba opustil dolžno ravnanje in s tem povzročil veliko premoženjsko škodo državljanom (zloraba uradnega položaja po 257. členu KZ-1) in/ali da je država pod pretvezo nudenja storitev pobirala denarna sredstva, čeprav je vedela, da storitev ne more zagotoviti (poslovna goljufija po 228. členu KZ-1).
Vrhovno državno tožilstvo je za Preiskovalno potrdilo, da je ovadbo prejelo in pojasnilo, da jo bo posredovalo pristojnemu tožilstvu v odločitev glede nadaljnjega postopanja. Glede na obseg domnevne škode ovadba predlaga, da tožilstvo preveri tudi morebitne znake drugih kaznivih dejanj.
Na policiji so pojasnili, da zaradi varstva osebnih podatkov ne morejo odgovarjati na vprašanja, povezana s konkretnimi osebami. Iz kabineta ministra Maljevca so sporočili, da z ovadbo še ni seznanjen. Predsednik vlade Robert Golob, ki ministru iz vrst Levice kljub opozorilom glede neizvajanja sistema dolgotrajne oskrbe še naprej izraža podporo, na vprašanja o morebitnih ukrepih v primeru preiskave ni odgovoril.
Na ministrstvu za solidarno prihodnost medtem vztrajajo, da sistem "živi" in da napreduje. Državni sekretar Luka Omladič pa je na seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide priznal, da se izvajanje pravic ne bo začelo takoj, temveč postopno. Njegova izjava kaže, da se je vlada zavedala, da sistema dolgotrajne oskrbe do 1. julija 2025 ne bo mogoče v celoti vzpostaviti, kljub temu pa so državljani začeli plačevati prispevek.
Vlada tako odgovornost za neizvajanje sistema posredno prenaša na javnost, češ da je ta imela nerealna pričakovanja, čeprav so ministrstvo in vlada od leta 2023 javno zagotavljali, da bo sistem pravočasno vzpostavljen.
Na Preiskovalno.si so preverili tudi navedbe ministrstva glede vpliva novega prispevka na bonitetno oceno Slovenije. Državni sekretar Omladič se je skliceval na poročilo agencije Fitch, ki je Sloveniji povišala bonitetno oceno iz A na A+, in navedel, da sta k izboljšanju pripomogla prispevek za dolgotrajno oskrbo in pokojninska reforma. Toda Fitch v svojem poročilu ne omenja prispevka za dolgotrajno oskrbo, temveč zgolj pokojninsko reformo ter poudarja fiskalno disciplino, stabilno politično okolje in napredek pri strukturnih reformah.
Na terenu so težave očitne. Informacijski sistem za obdelavo vlog še vedno ne deluje, zato morajo zaposleni odločbe izdajati ročno. Po podatkih Skupnosti centrov za socialno delo je bilo do začetka oktobra izdanih zgolj 37 odločb, od tega 20 za oskrbo na domu in 17 za e-oskrbo.
Ob tem na odločbe čaka več kot 20.000 upravičencev, večinoma starejših in bolnih oseb, ki nujno potrebujejo pomoč. Skupnost CSD Slovenije je zato ministrstvu poslala pobudo za interventni zakon, ki bi omogočil izvedbo pravic do dolgotrajne oskrbe do 1. decembra 2025.
Reforma dolgotrajne oskrbe je tako na prelomni točki – zakon in prispevki obstajajo, storitev pa ne. Zaupanje javnosti v projekt, ki je stal milijone evrov, a za zdaj prinaša le obvezne položnice, je močno omajano. Poslanci bodo o odgovornosti ministra Simona Maljevca razpravljali ob koncu tedna, ko bo na vrsti interpelacija zoper njega.