Predlog novele zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki so ga ob pozivih k izboljšanju razmer za t. i. normirance pripravili v poslanski skupini Svoboda in ga v DZ vložili s podpisi koalicijskih poslancev, je razburil predvsem zaradi predvidenih sprememb, ki bi vplivale na pokojninsko blagajno.

Kot izhaja iz danes objavljene nove različice besedila predloga, so na podlagi usklajevanj in ob upoštevanju stališč socialnih partnerjev prilagodili pogoje za ponovni vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. V besedilu pa ni več določb, ki bi se nanašale na spremembo minimalne zavarovalne osnove.

Z novim predlogom so že seznanjeni na ministrstvu za finance, kjer pozdravljajo, da se odpravljajo določene nejasnosti prvotnega predloga in da se rešitve prilagajajo tudi izvedbenim vidikom. Kot posebej pozitivno ocenjujejo rešitev, ki pomeni implementacijo zadnje odločbe ustavnega sodišča na področju normirancev glede pogojev za t. i. polne normirance.

Na ministrstvu še posebej pozdravljajo dejstvo, da je bila iz zakona izključena rešitev o določitvi nove nižje minimalne zavarovalne osnove za plačevanje prispevkov za socialno varnost samostojnih podjetnikov in kmetov. Kot so poudarili, bi ta predstavljala znaten poseg v financiranje blagajn socialne varnosti in v same sisteme socialne varnosti.

Po prejšnjem predlogu bi se samostojnim podjetnikom in kmetom, ki letno ustvarijo do 30.000 evrov prihodkov, zavarovalna osnova za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje določila v višini 60 odstotkov minimalne plače namesto 60 odstotkov povprečne plače, kot velja zdaj. V novem predlogu teh določb ni več.

Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) so opozorili, da bi takšna sprememba pomenila odstop od pokojninskega sistema in privilegiranje določene skupine zavarovancev, hkrati pa bi zahtevala dodatna sredstva državnega proračuna. Te kritike delijo tudi v Zvezi društev upokojencev in sindikatih.

Prejšnji predlog novele je predvideval tudi, da bi se ob prihodkih pod določenim pragom namesto sedanje petletne omejitve vrnitve v sistem normirancev uvedla možnost takojšnje vrnitve, sicer pa po treh letih.

Posodobljeni predlog novele odpravlja časovni pogoj za vrnitev v sistem normirancev. Namesto tega se predlaga uvedba milejše varovalke s spremembo prihodkovnih pogojev za vstop oziroma ponovni vstop v sistem.

Po predlogu bi se samostojni podjetniki lahko vrnili v sistem obdavčitve po normiranih odhodkih, če v dveh zaporednih davčnih letih skupaj v povprečju ne bi presegli praga letnih prihodkov, določenega za vstop v sistem normirancev. Za t. i. polne normirance ta prag znaša 120.000 evrov, za popoldanske 50.000 evrov, za tiste, ki ne sodijo v nobeno od teh kategorij, pa predlagajo novo kategorijo s pragom 85.000 evrov letnih prihodkov.

Predlog novele danes obravnava tudi ESS.