V ospredje stopa nikelj. Industrijska kovina, ki je ključna za proizvodnjo nerjavnega jekla in baterij za električna vozila, bi lahko leta 2026 doživela cenovni razcvet. Razlog ni zgolj rast povpraševanja, temveč odločitev države, ki obvladuje približno polovico svetovne proizvodnje.

Indonezija napoveduje občutno zmanjšanje proizvodnje. Gre za načrtno zategovanje ponudbe, s katerim želi vlada omejiti presežek, ki je v zadnjih letih pritiskal na cene. Če se ponudba zmanjša, povpraševanje pa ostane stabilno ali celo raste, je smer gibanja cen precej predvidljiva. Trg niklja že kaže znake ponovnega uravnoteženja.

Dražji nikelj bi lahko spodbudil tudi evropske rudarske projekte, ki so doslej ostajali le na papirju. Med njimi se omenja švedski Rönnbäcken, eno večjih še neizkoriščenih nahajališč v Evropi.

V ozadju pa se hkrati odvija še litijeva zgodba. Finska je že zagnala nov rudnik, v Nemčiji raziskujejo globoka nahajališča v dolini Rena, Srbija pa kljub odporu javnosti še ni opustila projekta v dolini Jadar. Energetski prehod zahteva kovine in če je bilo zadnja leta zlato simbol varnosti, lahko prihodnje obdobje zaznamuje surovinska realnost.