Luka Koper ima velike neposredne in posredne učinke na slovensko gospodarstvo. Prvi se kažejo v ustvarjeni dodani vrednosti v pristaniški dejavnosti (logistične storitve, prekladanje, notranji transport, skladiščenje) in podpornih pristaniških dejavnostih kot so pilotaža, vleka, oskrba ladij, vzdrževanje ladij, privezovanje, delo pomorskih agentov, kamionskega terminala in kontrolnih hiš.

Avtomobilski terminal Luke Koper je bil tudi v lanskem letu peti največji terminal v Evropi. S pretovorom avtomobilov so povezane številne druge pristaniške dejavnosti v okolici in širše.

Posredni učinki se kažejo predvsem v dodani vrednosti dejavnosti špedicije, prevozništva, gradbenih, tehničnih, bančnih, zavarovalnih storitev ter storitev javne uprave. Da ima koprsko pristanišče velik vpliv na življenja številnih ljudi tako v neposredni okolici kot širše po Sloveniji, potrjuje tudi raziskava Gospodarske zbornice Slovenije iz leta 2020.

Lani na račun občin več kot 10 milijonov evrov

Luka Koper širše družbeno okolje podpira na več načinov, eden ključnih so nedvomno visoki finančni vložki. Sponzorstva, donacije, plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Mestni občini Koper in Občini Ankaran ter koncesijska dajatev. Vse to so kanali, skozi katere koprsko podjetje okolju in skupnosti vrača tisto, na kar s svojo dejavnostjo vpliva. 

Kontejnerski terminal Luke Koper se lahko pohvali s 27 mostnimi dvigali, od katerih jih je skoraj polovica elektrificiranih. Ti so manj hrupni in okolju precej bolj prijazni.

V lanskem letu je tako družba koprski in ankaranski občini plačala skoraj 3,85 milijona evrov koncesije. Za uporabo stavbnega zemljišča je občinama skozi nadomestilo namenila še dodatnih 6,6 milijona evrov sredstev. Hkrati je podjetje v lanskem letu skozi sponzorstva in donacije prispevalo več kot milijon evrov. Kot lastnica delnic je Mestna občina Koper deležna tudi dividend, ki jih izplačuje družba Luka Koper – letos že deseto leto zapovrstjo. 

GZS 2020: pristaniška dejavnost ustvarja več kot 7.000 delovnih mest

Pred dvema letoma je Luka Koper pri Gospodarski zbornici Slovenije naročila študijo vplivov pristaniške dejavnosti na slovensko gospodarstvo med letoma 2009 in 2018. Učinek pristaniške dejavnosti na dodano vrednost je v letu 2018, v primerjavi z letom 2009, porasel za 58 odstotkov in je znašal skoraj 400 milijonov evrov. Pristaniška dejavnost je za vsak ustvarjen evro dodane vrednosti prispevala še skoraj enkrat toliko k dodani vrednosti v ostalih dejavnostih.

Okroglo mizo, kjer so predstavili izsledke študije Gospodarske zbornice Slovenije, si lahko ogledate tukaj.

Še večji je pomen pristaniške dejavnosti za Obalno-kraško regijo. Podatki izpred dveh let kažejo, da so prihodki pristaniške dejavnosti v višini 1,2 milijarde evrov pomenili kar četrtino (24 odstotkov) prihodkov gospodarstva v Obalno-kraški regiji. Dejavnost je tudi velik zaposlovalec in predstavlja kar 15 odstotkov delovnih mest v regiji.

Pristanišče se še naprej ambiciozno razvija

Ker so od Luke Koper odvisni marsikatero podjetje, številne službe in življenja ljudi, si v podjetju želijo ohraniti visoko produktivnost in vodilno vlogo pristaniškega operaterja v tem delu Evrope. Prav zato so v minulih dveh letih močno povečali obseg naložb. Podaljšanje južnega dela prvega pomola, izgradnja dodatne garažne hiše, privezno mesto za RO-RO ladje, novi dodatni tovorni vhod so le nekatere izmed največjih infrastrukturnih pridobitev. V letih 2020 in 2021 so za naložbe v infrastrukturo in opremo namenili 120 milijonov evrov.

Novo privezno mesto za RO-RO ladje je v polnem pogonu.

Načrti za letošnje leto so bili že v začetku zelo ambiciozni, saj so v Luki Koper pripravili za kar 70,3 milijona evrov naložb. Te med drugim zajemajo ureditev površin za skladiščenje avtomobilov (kaseta 5a), gradnjo zunanjega kamionskega terminala pri vhodu Sermin in gradnjo novega skladišča za generalne tovore.

Skladno s prostorsko ureditvijo, ki jo ureja Državni prostorski načrt, se v Luki Koper pospešeno pripravljajo na začetek podaljševanja severnega dela prvega pomola, s čimer bodo zaokrožili obseg zahodnega dela terminala in uredili nove površine v zaledju. Projekt je težak 248 milijonov evrov in bo fazno potekal do leta 2030.

Naložbe tudi v energetsko samooskrbo in trajnostne projekte

Pri načrtovanju novih kapacitet v Luki Koper sledijo tudi sodobnim trendom na področju energetike. V naslednjih letih načrtujejo izgradnjo več skladišč za težke generalne tovore. Na strehah skladišč je predvidena postavitev fotonapetostnih elektrarn. Te bodo, skupaj z drugimi načrtovanimi fotonapetostnimi objekti v pristanišču, pospešile energetski prehod in povečale delež samooskrbe z obnovljivimi viri energije na 23 odstotkov.

V Luki Koper sledijo trendom na področju energetike, na strehah skladišč predvidevajo postavitev fotonapetostnih elektrarn. Fotovoltaične postaje sicer že stojijo po različnih terminalih koprskega pristanišča.