Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ugotovila, da je premier z dvema sporočiloma nekdanji notranji ministrici Tatjani Bobnar o kadrovanju v policiji ravnal v nasprotju s pričakovano odgovornostjo in s tem kršil integriteto. Gre za sporočili, v katerih je zapisal, da postaja resno zaskrbljen zaradi kadrovske slike v policiji in da mu ni všeč, da se dogovor ni uresničil. Golob je že napovedal, da bo odločitev sodno izpodbijal.

Divjak je v oddaji Ob osmih na Radiu Slovenija povedala, da so ugotovitve širše, kot je javnosti predstavil premier, vendar jih KPK pred pravnomočnostjo ne sme objaviti.

Pojasnila je, da zakon o organizaciji in delu policije zelo natančno določa pristojnosti v zvezi s policijo in da te pripadajo izključno ministru za notranje zadeve. "Predsednik vlade v tem zakonu ni omenjen, kar pomeni, da nima pristojnosti v zvezi s policijo, saj bi to lahko pomenilo politični vpliv na policijo. Zakon o vladi sicer določa, da lahko predsednik vlade usmerja delo ministrov, vendar le na podlagi usmeritev vlade, kar pomeni, da mora vlada o določenem vprašanju razpravljati in sprejeti odločitve," je dejala Divjak.

Po njenih besedah je vlada o zaposlovanju odločala že na prvi seji vlade, kjer so se odločili za splošno analizo kadrovskih gibanj v času prejšnje vlade. "Šlo je za številčni pregled na vseh ministrstvih, nato pa so bili sprejeti splošni sklepi, pri čemer policija ni bila posebej izpostavljena," je pojasnila.

Zaradi jasne zakonodaje KPK po njenih besedah ni mogla odločiti drugače. "Zadeva je jasna – predsednik vlade lahko daje usmeritve in izraža pričakovanja do policije le, če ima za to usmeritve vlade," je dodala.

Ocenila je, da je s tem postavljena jasna meja, zato kršitve ni dopustno relativizirati. Ob tem je potegnila vzporednico s primerom poslanske kraje sendviča in poudarila, da je kršitev kršitev, ne glede na število sporočil.

Na očitke, da je bila odločitev sprejeta v predvolilnem obdobju, je odgovorila, da je bil postopek dlje časa ustavljen zaradi zahteve tožilstva, dodatno pa so ga zavlekli številni procesni zahtevki, kot so izločitve in vpogledi v spis. "Če vsega tega ne bi bilo, bi lahko s kolegom Lapornikom odločila že pred pol leta ali letom dni," je dejala. Poudarila je, da bi opustitev objave zgolj zaradi volitev pomenila politično ravnanje komisije.

Premier ima po prejemu ugotovitev 30 dni časa, da vloži upravni spor.

Divjak je potrdila, da kršitev integritete nima neposredne zakonske sankcije v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Je pa pojasnila, da na primer zakon o Slovenskem državnem holdingu določa, da osebe s pravnomočno ugotovljeno kršitvijo integritete ne morejo biti člani uprave ali nadzornih svetov SDH ter družb v državni lasti.

Komisija je predlagala, da bi se sankcije za funkcionarje vključile v zakon o funkcionarjih, ki se je sprejemal lani, vendar se vlada in parlament s tem nista strinjala.

KPK je v zadevi Bobnar del postopka proti Golobu ustavila. Divjak tega konkretno ni komentirala, je pa poudarila, da KPK ne more obravnavati zadev, ki so del policijskega ali kazenskega postopka.

Komisija ima na mizi tudi očitek v zadevi Karigador, Divjak pa je na vprašanje, ali bi bila lahko zadeva zaključena že pred volitvami, odgovorila, da "bi rekla, da se to lahko zgodi".