Ministrica je oba poziva ustavila s sklepoma, izdanima 20. julija. V obrazložitvi je navedla, da lahko minister postopek javnega poziva ustavi vse do izdaje odločb, razlog za odločitev pa je označila kot spremenjene finančne razmere.

Poziv za sofinanciranje novinarskih plač je predvideval podporo zaposlovanju do treh novih novinarjev pri izdajateljih tiskanih medijev in do dveh pri digitalnih medijih. Za leti 2026 in 2027 je bilo predvidenih po dva milijona evrov, na razpis pa je prispelo 13 prijav.

Drugi poziv je bil namenjen sofinanciranju letnih digitalnih naročnin pri nacionalnih in regionalnih splošnoinformativnih tiskanih medijih.

Večer: Odločitev sledi odnosu oblasti do medijev

Odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik meni, da ustavitev pozivov ni presenetljiva in da sledi odnosu nove oblasti do medijev, ki ohranjajo profesionalne redakcije.

Po njegovih besedah bi morali državni ukrepi pomagati medijski panogi, ki se tudi v Sloveniji sooča z globoko krizo. Opozoril je, da nastalo vrzel vse bolj zapolnjujejo ustvarjalci vsebin, ki po njegovem mnenju ne dosegajo novinarskih standardov.

Stepišnik je dodal, da so številne evropske države že vzpostavile sistemske oblike pomoči medijem, saj kakovostno in profesionalno novinarstvo razumejo kot pomemben javni interes.

Oštro: Posegi prinašajo negotovost

Na poziv za sofinanciranje novinarskih plač se je prijavil tudi preiskovalni portal Oštro. Namestnik odgovorne urednice Uroš Škerl Kramberger je dejal, da bi sredstva pomembno okrepila njihovo novinarsko delo.

Izpostavil je, da so bila merila razpisa usmerjena predvsem v kakovost novinarstva, javni interes, transparentnost delovanja, izvirnost vsebin in dostopnost za osebe z invalidnostmi.

Po njegovih besedah so po prijavi namesto odločbe prejeli sklep o ustavitvi postopka, v katerem je kot razlog navedena zgolj spremenjena finančna situacija.

Ob tem je opozoril, da je ministrstvo pred tem začasno zadržalo tudi financiranje projektov, ki jih Oštro že izvaja na podlagi podpisane pogodbe, podobna obvestila pa so prejele tudi druge organizacije s področja kulture in medijev.

Po njegovem mnenju takšni posegi povečujejo negotovost pri delovanju medijev in otežujejo dolgoročno načrtovanje kakovostnega novinarskega dela.

Radio Študent: Gre za poseg v financiranje medijev

Na Radiu Študent sta ustavljena poziva sicer neposredno brez vpliva, saj ne izdajajo tiskanega medija, nimajo naročniškega modela in nimajo zaposlenih novinarjev.

Kljub temu direktorica radia Sara Kogej meni, da gre za velik poseg v financiranje medijev, ki ga razumejo kot poskus obračunavanja z mediji.