Komunala Sežana, ki jo vodi Andrej Prunk, nadaljuje prevzem družbe Marmor Sežana.

Komunalno podjetje je v zadnjih tednih od sedmih fizičnih oseb in družbe Modra Linija Holding odkupilo 52-odstotni delež, za katerega je odštelo nekaj več kot dva milijona evrov. S tem je prevzelo nadzor nad podjetjem s skoraj 80-letno tradicijo, ki upravlja štiri kraške kamnolome z dolgoročnimi koncesijami.

Direktor Komunale Sežana Andrej Prunk je za MMC RTV Slo poudaril, da vidijo v prevzemu predvsem razvojne priložnosti. Kot pravi, pričakujejo sinergije med dejavnostmi obeh podjetij, pri čemer izpostavlja tudi dosedanje sodelovanje, med drugim pri prenovi trga v Vipavi. "Smo in nismo iz branže, imamo tudi gradbeno dejavnost, zato vidimo potencial za skupni razvoj," je dejal.

Zadržki med zaposlenimi, Prunk miri: "Odpuščanj za zdaj ne bo"

O že izvedenem prevzemu je bil svet delavcev obveščen včeraj. Predsednik sveta Branko Rožac odziva zaposlenih za MMC RTV Slo ni želel komentirati, po neuradnih informacijah pa naj bi bilo med njimi zaznati tudi nekaj zadržkov, predvsem zaradi dejstva, da novi lastnik prihaja iz komunalne dejavnosti.

Prunk zagotavlja, da za zdaj ne načrtujejo kadrovskih rezov. Marmor Sežana zaposluje približno 50 ljudi, pri čemer podjetje že dlje časa opozarja na pomanjkanje delovne sile, zlasti v proizvodnji in kamnolomih, kjer kadre iščejo tudi v tujini.

Komunala Sežana ima pet lastnikov, pri čemer večinski delež obvladuje zasebno podjetje Postojnske mesnine, ki je v lasti Andreja Prunka. Občina Sežana ima v lasti 27,6 odstotka podjetja, občina Divača 4,2 odstotka, Hrpelje-Kozina 4,4 odstotka in občina Komen 3,5 odstotka.

Komunala Sežana: Dobiček na eni strani, podražitve na drugi

Sežanska Komunala sicer posluje z dobičkom, lani je ustvarila več kot 860.000 evrov čistega dobička, a obenem opozarja, da se stroški izvajanja javne službe povečujejo. Kot smo že poročali na Regionalu, je zato 1. aprila podražila ceno ravnanja z odpadki za 11 odstotkov oziroma za približno 92 centov in to še preden so podražitev potrdili vsi pristojni občinski sveti.

V podjetju kot ključna razloga navajajo dvig minimalne plače, ki na letni ravni pomeni okoli 195.000 evrov višje stroške, ter nestabilne razmere na trgu obdelave odpadkov. Po neuspešnem državnem razpisu za prevzem lahkogorljivih odpadkov in zaradi rasti cen energentov ter storitev obdelave pričakujejo nadaljnje podražitve, na katere kot izvajalci javne službe nimajo neposrednega vpliva.

Le 40 odstotkov podjetnikov plačuje odvoz odpadkov

Ob tem opozarjajo še na velik problem neplačevanja storitev med podjetniki. Od približno 3400 gospodarskih subjektov jih odvoz odpadkov plačuje le okoli 40 odstotkov, medtem ko ostali odpadke pogosto odlagajo na ekoloških otokih za gospodinjstva. V komunali napovedujejo strožji nadzor in dosledno uveljavljanje načela 'povzročitelj plača'.