Po poročanju RTV Slovenija so leta 2007 tri primorske občine, Sežana, Ilirska Bistrica in Hrpelje - Kozina skupaj začele projekt gradnje širokopasovnega omrežja. Težava je nastala, ko je država naknadno razširila območja t. i. belih lis, občine pa so ta območja vključile v že obstoječi projekt brez novega javnega razpisa, kar je bilo pozneje prepoznano kot kršitev pravil. Sedaj pa je od države prišel račun, ki ga ta občinam ne namerava odpisati in to kljub temu, da je sama ta denar od EU prejela.

Najvišji znesek bo morala poravnati Občina Ilirska Bistrica, in sicer 3,7 milijona evrov, pri čemer bo končni znesek po petnajstih letih obročnega odplačevanja presegel štiri milijone evrov. Letni obrok bo znašal približno 300.000 evrov. Župan Gregor Kovačič poudarja, da gre za veliko breme: po njegovih besedah bi s takim zneskom lahko zgradili stadion z atletsko stezo ali več javnih objektov, kot sta gasilski dom ali satelitski urgentni center. Dodaja, da kljub pogovorom z državo o morebitnem odpisu zamudnih obresti posluha ni bilo.

Grozila celo izvršba

Občina Sežana bo državi vrnila 2,3 milijona evrov, njen letni obrok pa bo znašal okoli 140.000 evrov. Župan Andrej Sila ocenjuje, da je dogovor o obročnem odplačevanju pomemben, saj bi v nasprotnem primeru lahko sledili strožji ukrepi, vključno z izvršbo ali blokado proračuna. Občina Hrpelje - Kozina bo v primerjavi z drugima dvema občinama poravnala precej nižji znesek, približno 200.000 evrov.

Za zavarovanje terjatve so morale občine zastaviti nepremičnine. V Ilirski Bistrici so zastavili pet objektov na območju nekdanjih vojašnic, v Sežani pa tudi več prepoznavnih objektov, med drugim hostel v Pliskovici, Bunčetovo domačijo v Dutovljah, dva vaška domova, nekdanje šolske stavbe ter poslovni objekt s turistično informacijskim centrom v središču mesta. Kljub temu župan Sežane poudarja, da zaradi stabilnega proračuna nepremičnine niso ogrožene.

Huda kazen za administrativno napako

Po oceni župana Ilirske Bistrice je šlo pri kršitvi za administrativno napako, saj je bilo omrežje zgrajeno, deluje, Evropska unija pa od države ni zahtevala vračila sredstev. Kljub temu bo državni proračun v prihodnjih letih vsako leto bogatejši za približno pol milijona evrov.