TIGR je bil ustanovljen leta 1927 na Nanosu, kjer se je sestalo šest primorskih fantov. "To so bili odločni možje, ki so se odločili, da se uprejo italijanskemu fašizmu. Ta je v tistem času že močno korakal po Primorski, ki je z rapalsko pogodbo pripadla Italiji po prvi svetovni vojni," je spomnil Humar. Ime organizacije so sestavili iz začetnic mest oziroma pokrajine, ki bi morala biti po mnenju ustanoviteljev vključena v jugoslovanski državni okvir. To so bili Trst, Istra, Gorica, Reka.

Udeleženci sestanka na Nanosu so se odločili za upor proti fašistom na več načinov. "Eden od teh načinov je bil boj za slovenski jezik. Tigrovci so preprečevali učenje zgolj italijanskega jezika v osnovnih šolah in vrtcih. Zato so požgali kar nekaj vrtcev in šol, ki so jih imenovali potujčevalnice slovenskih otrok," je povedal Humar. Tigrovski boj tudi kulturni boj. "Iz Jugoslavije so v nahrbtnikih tajno prenašali veliko slovenskih knjig, saj jih na področju Primorske ni bilo mogoče dobiti," je povedal Humar.

Zaradi načina njihovega delovanja TIGR v Italiji še danes velja za teroristično organizacijo. Potekajo sicer prizadevanja za rehabilitacijo tigrovcev, podobno kot tudi za rehabilitacijo bazoviških rodoljubov. Pomembno vlogo pri tem bi lahko imela spravna poteza slovenskega in italijanskega predsednika Boruta Pahorja in Sergia Mattarelle, ki sta se četverici julija 2020 skupaj poklonila ob spomeniku pri Bazovici.

Tigrovci so sicer delovali v trojkah. "Med seboj so se poznali le člani trojke, samo vodilni v skupini je imel stike z naslednjo trojko oziroma z vodstvom," je pojasnil Humar. Kot je dodal, ni bilo kraja na Primorskem, kjer ne bi delovale te trojke.

Tigrovski boj ni bil edini boj zavednih Primorcev proti fašizmu. "Sem je treba vsekakor prišteti slovenske duhovnike na tem območju, tako imenovane Čedermace, ter red svečenikov svetega Pavla, izredno zavednih slovenskih duhovnikov, ki so učili slovenščino pri verouku v cerkvah. Z njimi je povezano delo slikarja Toneta Kralja, ki je v tem obdobju poslikal več kot 35 cerkva tudi s skritimi podobami fašistov in ljudmi, oblečenimi v slovenske barve," je dejal Humar.

Leta 1941 je italijanska oblast prijela devet članov TIGR in jih obtožila terorizma in vojnega vohunstva. Komunista Pinka Tomažiča in štiri tigrovce - Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa, Ivana Vadnala - so usmrtili na Opčinah, druge pa obsodili na dolge zaporne kazni. Takrat so onesposobili vse vodilne in najbolj borbene člane organizacije TIGR.

Ob začetku druge svetovne vojne so bili tigrovci zdesetkani. Zaporov ali smrti so se rešili le tisti, ki so zbežali v Jugoslavijo, pa še tam so se morali skrivati. 13. maja 1941 se je ena od tigrovskih trojk zapletla v prvi oborožen spopad po italijanski okupaciji na Mali gori nad Ribnico.

Tudi begunci so se med prvimi priključili partizanom in se včlanili v komunistično partijo, redki pa so še naprej sodelovali z obveščevalnimi službami zahodnih zaveznikov. Nekateri tigrovci so zavrnili sodelovanje v odporniškem gibanju pod vodstvom komunistov.

Čeprav so se člani borili proti fašizmu in za osvoboditev primorskih Slovencev, je bil TIGR desetletja po drugi svetovni vojni zatajen, saj je bila organizacija za vladajočo komunistično partijo moteča in ji ni želela dajati posebnega javnega pomena. Svoje mesto je TIGR dobil šele po osamosvojitvi Slovenije. V zadnjih desetletjih so zgodovinarji začeli dejavneje raziskovati njegovo delovanje in pomen za Primorsko in Slovenijo.

Društvo TIGR Primorske, ki skrbi za ohranjanje spomina na boj tigrovcev, je bilo ustanovljeno leta 1994. Trenutno ima okoli 1200 članov v devetih pokrajinskih odborih, tudi v Ljubljani in v vzhodni Sloveniji, kjer živijo potomci tigrovcev. Ima zelo razvejano dejavnost, saj je doslej izdalo že več kot 50 knjig, vsako leto natisne tri številke časopisa Rodoljub, v teh dneh bo izšel tudi zbornik ob 95-letnici TIGR.

V torek bo društvo v Novi Gorici pripravilo slavnostno akademijo ob jubileju. Častni pokrovitelj je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, slavnostni govornik pa bo tržaški zgodovinar Milan Pahor.