Po podatkih Evropske agencije za okolje je bilo leta 2024 več kot 85 odstotkov kopalnih voda v EU ocenjenih kot odličnih, Slovenija pa je ostala pod evropskim povprečjem.

Ključna težava: premalo 'odličnih' ocen

Kot poroča N1, razvrstitev temelji na deležu kopalnih voda, ki dosežejo najvišjo, torej odlično oceno. Prav tu Slovenija izgublja največ točk.

Na morju so sicer vse slovenske kopalne vode ocenjene kot odlične, vendar evropsko statistiko močno poslabšajo meritve na rekah. Nekatere lokacije na rekah namreč dosegajo le oceno dobro, ne pa odlično.

Mateja Poje z Agencije RS za okolje (Arso) je za N1 pojasnila, da države z velikim številom morskih kopališč praviloma dosegajo boljše rezultate, saj so morske vode večinoma stabilnejše in kakovostnejše.

Slovenija pa spremlja kakovost voda tudi na rekah Krki, Kolpi, Soči, Idrijci in Nadiži, kjer so razmere precej bolj odvisne od vremena, padavin, kanalizacijskih sistemov in drugih vplivov iz okolja.

Kaj sploh preverjajo?

Monitoring v Sloveniji izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Pri analizah preverjajo predvsem prisotnost bakterij Escherichia coli (E. coli) in intestinalnih enterokokov, ki kažeta na fekalno onesnaženje vode.

Prisotnost teh bakterij lahko pomeni večje tveganje za okužbe, prebavne težave ter vnetja kože, oči in ušes.

Poleg bakterij spremljajo tudi temperaturo vode, pH-vrednost, prosojnost, prisotnost alg, olj in drugih vidnih nečistoč.

Slovensko morje ostaja stabilno

Kot navaja N1, je stanje na slovenski obali sicer dobro. Vsa morska kopališča so ocenjena kot odlična, čeprav je bila med letoma 2019 in 2022 na kopališču Žusterna v Kopru zaznana nekoliko slabša kakovost vode.

Na slovenskem morju izvajajo meritve na 21 merilnih točkah, poleg tega pa še na 20 lokacijah na rekah in osmih na jezerih.

Hrvaška opozarja na poslabšanje

Čeprav Hrvaška ostaja med najboljšimi državami v EU, tamkajšnji strokovnjaki opozarjajo, da se kakovost morja v zadnjih letih slabša.

Kot poroča N1, hrvaški strokovnjaki poslabšanje povezujejo predvsem z množičnim turizmom, kanalizacijskimi izpusti in odpadnimi vodami s plovil.

Posebej opozarjajo, da se zmanjšuje delež plaž z odlično kakovostjo morja, kar bi lahko dolgoročno vplivalo tudi na turistično privlačnost države.