Od 244.000 volilnih upravičencev se je t. i. manjšinskih volitev 7. maja udeležilo 25.100 ali dobrih deset odstotkov volivcev, kar je podobno kot pred štirimi leti.

Od 5609 pripadnikov slovenske manjšine se jih je volitev udeležilo 256.

"Slovenska manjšina je od leta 1991, ko je dobila status manjšine na Hrvaškem, skrbela predvsem za ohranjanje jezika in kulture, politika pa ni bila prisotna. Danes, če gledamo sodobne raziskave, lahko trdimo, da so pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem še vedno izjemno apolitični," je za STA izjavila predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman.

dr. Barbara Riman. Foto: Twitter/Slovenia in Croatia

Po njeni oceni slovenska skupnost ni prepoznala pomembnosti svetov in predstavnikov v lokalni samoupravi, kar je tudi posledica neprisotnosti slovenske manjšine v večinskih medijih. "Dejstvo je, da se o teh volitvah ni govorilo in pisalo kot marsikdaj do zdaj, kar je prav tako vplivalo na to, da je bil obisk volišč izjemno nizek," je pojasnila Riman.

Največjo volilno udeležbo so poleg ruske imele še romska, madžarska in bošnjaška narodnostna manjšina z 19,6-, 18,3- in 17,7-odstotno volilno udeležbo. Najslabšo volilno udeležbo so poleg slovenske imele še črnogorska, turška in in bolgarska manjšina s petodstotno, 6,2- in 6,9-odstotno volilno udeležbo.

Najštevilčnejša manjšina na Hrvaškem je srbska, ki šteje 153.000 pripadnikov. Volitev se je udeležilo 8,4 odstotka pripadnikov te manjšine.

Slovenski dom na Reki. Foto: Facebook/Slovenski dom KPD Bazovica

Volitve so potekale v enotah lokalne in regionalne samouprave, kjer na podlagi popisa prebivalstva iz leta 2021 živi z zakonom predpisano zadostno število pripadnikov določene manjšine.

Slovenska narodna skupnost na Hrvaškem je na volitvah dobila manjšinske svete v primorsko-goranski in istrski županiji ter županiji Mesto Zagreb pa tudi v mestih Reka, Čabar, Pulj in Umag ter v občinah Matulji in Cestica. 

Poleg manjšinskih svetov so Slovenci na Hrvaškem izvolili tudi svoje predstavnike v karlovški, varaždinski, zadrski, osiješko-baranjski, šibeniško-kninski in splitsko-dalmatinski županiji ter mestih Zadar, Samobor in Split, je objavila hrvaška volilna komisija.

Po svoji številčnosti bi slovenska manjšina lahko volila svoje predstavnike tudi v nekaterih drugih hrvaških mestih, občinah in županijah, večinoma na območjih ob meji s Slovenijo, a ni bilo kandidatov.