Število dni, ki so jih križarke preživele v hrvaških vodah, se je povečalo za 14 odstotkov in doseglo 405 dni. Ladje so plule pod zastavami enajstih držav, največ pa jih je bilo registriranih na Malti, Bahamih in Norveškem. Prav te tri države predstavljajo skoraj dve tretjini vseh križarjenj po hrvaškem Jadranu.

Čeprav je tudi Istrska županija letos del križarskih poti po hrvaškem Jadranu, največje turistične ladje še vedno v največjem številu pristajajo precej južneje. Med petimi najbolj obiskanimi pristanišči ostajajo Dubrovnik, Split, Zadar, Korčula in Šibenik, medtem ko istrskih pristanišč na vrhu lestvice za zdaj ni.

Rast je bila še posebej izrazita maja, ko so tuje križarke opravile 98 potovanj, kar je 18 odstotkov več kot maja lani. Število potnikov se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečalo za skoraj petino in doseglo približno 157.700.

Podatki kažejo, da zanimanje za križarjenja po hrvaškem Jadranu še naprej raste, ob tem pa ostaja odprto vprašanje, ali bodo v prihodnjih letih večji delež tega turističnega prometa uspele privabiti tudi nam bližnje hrvaške istrske luke.