Slovensko javnost so konec lanskega poletja na družbenih omrežjih vznemirile fotografije in posnetki urjenja skupine oboroženih zamaskiranih moških. Kot se je izkazalo, je skupino vodil Šiško, dotlej med drugim znan kot predsednik zunajparlamentarne stranke Zedinjena Slovenija, ki se je leta 2016 potegoval za predsedniški položaj.

Šiško je po razkritju, še preden so ga prijeli, zatrdil, da pri skupini na posnetkih ni šlo za paravojaško enoto, pač pa prostovoljno obrambno skupino svobodnih ljudi dežele Štajerske z imenom Štajerska varda. Junija 2017 naj bi ustanovili Deželo Štajersko, ki jo dojemajo kot nekakšen "vzporeden pravni sistem, štajersko pravdo, ki nima neposredne povezave z Republiko Slovenijo, ni pa v nasprotju z njenim pravnim redom". Vendar se s takšnim pojasnilom niso strinjali slovenski varnostni organi in policija je kmalu začela preiskavo, med drugim kaznivih dejanj zoper človečnost in zoper suverenost države, o zadevi pa je seznanila tudi tožilstvo.

Veliko zaskrbljenost zaradi obstoja oborožene skupine je izrazil tudi predsednik republike Borut Pahor, sicer vrhovni poveljnik slovenskih oboroženih sil. Kot je dejal, je popolnoma nesprejemljivo oblikovanje oborožene skupine, ki naj bi po besedah vodje skupine "zagotavljala red in mir ter nadzirala mejo države". Izrazil je pričakovanje, da bodo pristojni organi ukrepali v skladu z zakonodajo.

Da oblikovanje oboroženih skupin, kot je Štajerska varda, ni nedolžno, saj je ekstremizma pri nas vse več, so v nastopih za medije opozorili tudi strokovnjaki za varnostne vede. Posnetki usposabljanja paravojaške formacije so po njihovem mnenju samo nadaljevanje razmer, ki so pri nas ob pomoči družbenih omrežij postale sprejemljive.

Predsednik vlade Marjan Šarec je ob aferi opozoril, da so pripadniki obrambno-varnostnih struktur Slovenije edini zakoniti varuhi države, vsak drug postroj pa je nezakonit in spodkopava ustavnopravni red.

Razkritje, da se v Sloveniji uri paravojaška oborožena skupina, je poskrbelo za naslove tudi v nekaterih tujih medijih, policija pa je 6. septembra zjutraj opravila pet hišnih preiskav, odvzela prostost Šišku in Lesjaku ter ju pridržala zaradi suma kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve. Lesjaka je sodišče kmalu spustilo na prostost.

Preiskovalni sodnik mariborskega sodišča je tudi vodjo samooklicane varde tri dni pozneje izpustil iz sodnega pridržanja, saj tožilstvo po njegovem mnenju ni v zadostni meri utemeljilo suma očitanega kaznivega dejanja. Šiško je po prihodu na prostost povedal, da je šlo pri spornem postroju le za provokacijo, s katero so želeli ljudem odpreti oči.

Le tri dni pozneje se je znova znašel v priporu, od koder kljub številnim manevrom njegovega zagovornika Viktorja Osima do danes ni več stopil na prostost. Kljub temu je medtem na novembrskih lokalnih volitvah kandidiral za mariborskega župana, zdaj pa se pripravlja na kandidaturo za evropskega poslanca.

Potem ko je zmanjkalo možnosti za pritožbo na izrek pripora, je obramba na vrhovno sodišče vložila še zahtevo za varstvo zakonitosti. Čeprav je vrhovna državna tožilka Barbara Brezigar v dopisu vrhovnemu sodišču navedla, da je zahteva utemeljena, zaradi česar da je treba pravnomočno odločitev o priporu razveljaviti ter zadevo vrniti v ponovno odločanje, se to ni zgodilo.

Vrhovno sodišče je sprejelo presojo nižjih sodišč, da je podan utemeljen sum, da je Šiško ustanovil paravojaško enoto in pozival k ustanovitvi še drugih vard po Sloveniji, ki naj bi, ko bodo dozorele razmere, strmoglavile najvišje državne organe. Takšno obdolženčevo ravnanje naj bi bilo usmerjeno v ogrozitev obstoječe državne ureditve.

Mariborsko tožilstvo je v začetku decembra zoper oba osumljena vložilo obtožnico, ta pa je prejšnji mesec postala pravnomočna.

Po ugotovitvah vrhovnega sodišča zato celotno ravnanje obdolženega, od grožnje predsedniku vlade Miru Cerarju januarja 2017 do ustanovitve Štajerske varde septembra 2018, ter pozivanje prebivalcev, naj se pridružijo vardi in z oboroženim uporom strmoglavijo najvišje državne organe, v tej fazi postopka zadošča za pravni očitek storitve kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve.

Vmes je bilo Šiškovo gibanje ves čas aktivno. Pripravilo je več protestnih shodov v Mariboru in Ljubljani. Šiško je konec lanskega leta ovadil šest sodnikov mariborskega tožilstva, ki jim očita protizakonito in pristransko odločanje glede podaljšanja pripora, januarja pa je vložil še kazensko ovadbo proti predsedniku vlade Šarcu.