Reševanje pohodnikov minulo nedeljo pod Krnom. Foto: Facebook Planinsko društvo Tolmin/Miljko Lesjak, GRS Tolmin

Štirim pohodnikom iz Vietnama – tri ženske in moški, stari od 23 do 27 let – so odšli na pomoč tolminski gorski reševalci (GRS Tolmin), kot smo že poročali.

V nedeljo zjutraj je četverica krenila s parkirišča na planini Kuhinja proti Krnu, ki ga je zakrivala nizka oblačnost. Običajna tura s planine Kuhinja do vrha Krna predvideva približno tri ure in 15 minut hoje. "Po približno petih urah hoje so omenjeni tujci zašli s poti in zatavali v meglo," so včeraj sporočili z novogoriške policijske uprave (PU Nova Gorica). Hoja po snegu je bila zanje hudo naporna, tako da je ena od planink postala povsem izčrpana in podhlajena. Ob 13.00 so poklicali 112 in zaprosili za pomoč.

Proti Krnu se je odpravilo 16 tolminskih gorskih reševalcev (GRS) Tolmin. Z vso potrebno opremo so prišli do najvišje ležeče planine Zaslap, nato pa so morali naprej peš. Na kraj je bila napotena tudi reševalna ekipa z vojaškim helikopterjem, vendar je bila oblačnost pregosta, da bi lahko pomagal. V času reševanja se je namreč oblačnost pričela zelo hitro spuščati.

Pohodniki so obtičali pod Krnsko škrbino na višini 1900 metrov. Reševalci GRS Tolmin so jih oskrbeli z odejami, dali so jim celo svoja oblačila in jih tako nekoliko pogreli. "Prav tako je bilo na kraju ugotovljeno, da pohodniki niso imeli ustrezne opreme in primerne obutve, prav tako niso bili telesno in duševno pripravljeni za hojo v gorah," so še navedli na PU Nova Gorica.

Visoko v gorah so še vedno povsem zimske razmere, ki zahtevajo primerno opremo, obutev in oblačila. Kljub temu so pohodniki iz Vietnama na eni od planinskih spletnih strani prebrali, da je vzpon na Krn v tem času nezahteven in varen. Tehnologija pač (še vedno) ni povsem zanesljiva. Če uporabljate umetno inteligenco, na primer, se vam bo ta morda zlagala v primeru, če ne bo vedela odgovora na vaše vprašanje.

Na poti čez Prag je minuli konec tedna zdrsnila neprimerno opremljena tuja planinka. Foto: GRS Mojstrana

Kot poudarjajo v GRZS, lahko niti ne gre za zavajajoče informacije, ampak ljudje berejo starejše zapise. "Velikokrat opažamo tudi podcenjevanje zahtevnosti slovenskih gora, predvsem s strani tujih obiskovalcev. Ker naše gore niso tako visoke kot, na primer, italijanske ali avstrijske, mnogi zmotno sklepajo, da tudi niso zahtevne – kar pa v nekaterih primerih vodi do zapletov."

Prav tako je treba upoštevati, da je na spletu tudi velika količina informacij, ki jih objavljajo posamezniki, "nekateri bolj izkušeni, drugi manj". "Zato tudi sama kakovost in zanesljivost informacij precej variirata. Marsikdaj gre za subjektivno presojo – nekomu se bo določena pot zdela lahka in primerna za vsakogar, nekdo drug pa bo imel z isto potjo velike težave," pojasnjujejo pri GRZS, zato poudarjajo pomen preverjenih in uradnih virov, kjer so poti in razmere predstavljene na objektiven in strokoven način.

Preverjanje razmer na tujih spletnih straneh z uporabo google prevajalnika, morda celo pri umetni inteligenci, ni ravno dobra izbira. Pri GRZS odsvetujejo zanašanje na nepreverjene tuje spletne vire, "saj ti pogosto črpajo podatke iz različnih, ne nujno zanesljivih portalov. Informacije so lahko zastarele, neprilagojene letnemu času in vremenskim razmeram, ali pa preprosto napačne".

Pohodnikom – domačim in tujim – svetujejo, da se pred odhodom v gore obrnejo na uradne vire, kjer so informacije preverjene in ažurirane, kot je Agencija RS za okolje (Arso), Slovenska turistična organizacija (STO), Slovenia Outdoor, Planinska zveza Slovenije (PZS), "in seveda tudi GRZS. Tam bodo našli relevantne napotke in aktualne razmere, kar je ključno za varno obiskovanje slovenskih gora".

GRS Kranj

Da so slovenske gore relativno nizke, prepredene s planinskimi potmi in to del obiskovalcev zavede, da jih podcenjujejo, poudarjajo tudi pri PZS. "V opredelitvi poti 'lahka planinska pot' zaznajo samo lahka, ne pa, da gre za planinsko pot v naravnem okolju, ki je v kombinaciji z dolžino in potrebnim vzponom lahko že pravi zalogaj, sploh v zimskih razmerah," izpostavljajo pri planinski zvezi in dodajajo:

"Ob izzivu, kako z napotki doseči poleg slovenskih tudi tuje obiskovalce, smo se v letu 2024 povezali širše Slovenska turistična organizacija, Slovenia Outdoor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Policija, Združenje gorskih vodnikov, Triglavski narodni park, Gorska reševalna zveza Slovenije in Planinska zveza Slovenije. Tako zdaj k varnemu obisku slovenskih gora in odgovornemu obnašanju v naravi z dodatnimi in prenovljenimi vsebinami v vseh svojih komunikacijskih aktivnostih poziva tudi STO, in to v kar sedmih jezikih."

H tovrstni krepitvi komunikacije vabijo tudi turistične destinacije in predvsem ponudnike, ki imajo najbolj tesen stik s turisti. "Cilj je zagotoviti, da bo celoten slovenski turizem svojo outdoor ponudbo predstavljal z vsemi potrebnimi informacijami in priporočili za varno in odgovorno uživanje v slovenski naravi," zaključujejo pri PZS.