Zakon je predlagala vladajoča koalicija treh centrističnih strank, podprla pa ga je tudi skrajno desna Svobodnjaška stranka (FPO), ki je kot edina zahtevala, da bi prepoved veljala tudi za šolsko osebje. Nasprotovala mu je stranka Zeleni, ki trdi, da je zakon protiustaven.

Organizacije za človekove pravice so ukrep ostro kritizirale. Amnesty International je opozoril, da bo zakon "prispeval k obstoječemu rasističnemu ozračju do muslimanov". Uradno telo, ki zastopa avstrijske muslimane (IGGO), je prepoved označilo za kršitev temeljnih pravic.

V parlamentu je vodja poslanske skupine liberalne stranke Neos Yannick Shetty dejal: "Ne gre za omejevanje svobode, temveč za zaščito svobode deklic, mlajših od 14 let." Dodal je, da naj bi pokrivalo pri mladoletnicah delovalo kot zaščita pred moškimi pogledi, vendar po njegovem mnenju ravno takšna uporaba vodi v to, da "seksualizira deklice".

Namestnica ministrice za integracije Klaudia Plakolm iz konservativne Ljudske stranke (OVP), ki vodi vladajočo koalicijo, je naglavna pokrivala za mladoletnice označila kot "simbol zatiranja".

Zakon se nanaša na vse oblike islamskih pokrival, vključno s hidžabi in burkami. V celoti bo začel veljati septembra, že februarja pa se bo začela prva faza uvajanja, v okviru katere bodo nova pravila predstavili učiteljem, staršem in otrokom. V tej fazi ne bo kazni.

Če se pravila kljub temu ponavljajoče ne bi spoštovala, bi lahko starši prejeli globo od 150 do 800 evrov.

Avstrijsko ustavno sodišče je leta 2020 razsodilo, da je bila prejšnja prepoved, ki je veljala za otroke, mlajše od 10 let, nezakonita, ker je diskriminirala muslimane in kršila načelo verske nevtralnosti države. Za sprejetje nove prepovedi bi bila zato potrebna posebna utemeljitev. Shetty je dejal, da je vlada naročila raziskavo, s katero želi izpolniti ta pogoj, vendar podrobnosti ni razkril.

Novi zakon zadeva približno 12 tisoč deklic

Avstrijska vlada navaja, da bo prepoved zajela okoli 12.000 deklic, kar temelji na raziskavi iz leta 2019. Ta je pokazala, da je tedaj približno 3000 deklic, mlajših od 14 let, nosilo naglavno pokrivalo.

Minister za izobraževanje Christoph Wiederkehr iz Neosa je dejal, da so mlada dekleta pod vse večjim pritiskom svojih družin in tudi fantov, ki niso njihovi sorodniki, saj jim ti narekujejo, kako se morajo oblačiti iz "verskih razlogov".

Namestnica vodje poslanske skupine Zelenih Sigrid Maurer se je strinjala, da problem obstaja, vendar je kot rešitev predlagala oblikovanje interdisciplinarnih skupin s predstavniki muslimanske skupnosti, ki bi posredovale v šolah, kadar se kulturne napetosti stopnjujejo.

Francija je že leta 2004 prepovedala nošenje "znakov ali oblačil, s katerimi učenci jasno izražajo versko pripadnost", med njimi rut, turbanov in judovskih klobučkov, na podlagi zakonov o sekularizmu, katerih namen je zagotavljanje nevtralnosti v javnih institucijah.